Varno delo je pri kemijskih reakcijah zelo pomembno. Kadar imamo opravka z dobro poznanim potekom in posledicamireakcije, kot je peka palačink, navadno dobro poznamo <strong>za</strong>ščitne ukrepe. Dovolj je že kuhinjski predpasnik;če si ga nismo nadeli, lahko dobimo le kak oljni madež. Povsem drugače je s kemijskimi reakcijami, ki jih delamoprvič ali pa redko. Dobro je, da učence opozorimo, da so reakcije lahko nepredvidljive <strong>za</strong> tistega, ki ne ve, kaj dela.To je še posebno pomembno pri delu z vnetljivimi in eksplozivnimi snovmi ali pa kadar je možno, da take snovi prireakciji nastanejo. Posebno dobro moramo paziti pri hlapnih substancah oziroma tam, kjer se sprošča plin. Kemijskihreakcij praviloma nikoli ne delamo v <strong>za</strong>prtih prostorih. S tem v zvezi se pogovorimo o odsesavanju zraka vdigestorijih. Taki pogovori so še posebno pomembni v času okoli novega leta, ko si učenci pogosto <strong>za</strong>mišljajo, kakobi sami naredili eksplozivne in/ali svetleče pripomočke <strong>za</strong> praznovanje.Sinte<strong>za</strong> žveplovega sulfida. Če je količina žvepla in žele<strong>za</strong> v razmerju 2 : 3,5 (2g žele<strong>za</strong> in 3,5g žvepla), pri reakcijini preostanka reaktantov. Reaktanta dobro premešamo. Žica, ki jo razžarimo, ne sme biti pretanka, ker je <strong>za</strong> potekreakcije potrebna kar precejšna aktivacijska energija. Reakcija steče hitreje, če epruveto z reaktanti segrevamonad plamenom.Pri analizi živosrebrovega oksida nastajajo hlapi živega srebra, ki so zelo škodljivi <strong>za</strong> zdravje. Zato jo lahko izvedejole tisti učitelji, ki imajo v učilnici odduho (digestorij). Za vse druge je zelo dobro, da si pri pouku ogledajo videoposnetekna VHS kaseti Izbrani kemijski poskusi (glej strokovno literaturo). Pri obravnavanju <strong>za</strong>nimive kemijskereakcije je pravi čas <strong>za</strong> to, da učence opomnimo na strupene hlape živega srebra. Pri delu z živosrebrnim termometrommoramo biti namreč zelo pazljivi, da ga ne razbijemo. Če pa se to vendarle pripeti, moramo zelo pazljivozbrati vse kapljice in jih oddati na zbirališče posebnih odpadkov. V nobenem primeru se z njimi ne smemo igrati.Pecilni prašek je mešanica več snovi v trdnem stanju. Najpomembnejše so jedilna soda (soda bikarbona, natrijevhidrogenkarbonat), kisline ali sol, škrob ali moka. Za delovanje pecilnega praška je najpomembnejša reakcija, prikateri se sprošča ogljikov dioksid. To se lahko zgodi pri stiku z vodo. Takrat namreč iz kisline v suhem stanju nastanevodna raztopina kisline. Njen kation reagira z jedilno sodo (NaHCO 3):NaHCO 3+ H + Na + + H 2O + CO 2Vir ogljikovega dioksida je natrijev hidrogenkarbonat. To je sol, ki v vodni raztopini reagira bazično. V vodi je slabotopen, reagira pa s kislinami; <strong>za</strong>to se uporablja tudi kot sredstvo <strong>za</strong> nevtrali<strong>za</strong>cijo želodčne kisline (sredstvo protizgagi). Škrob in moka, ki sta tudi sestavini pecilnega praška, vežeta vlago iz zraka in tako preprečujeta predčasnoreakcijo. Preostali natrijev hidrogenkarbonat razpade, ko pecivo pečemo. Zaradi sproščanja ogljikovega dioksidase testo dviguje:2NaHCO 3Na 2CO 3+ CO 2+ H 2OUporaba pecilnega praška pri pouku nam omogoča varen prikaz kemijske reakcije, ki jo uporabljamo v prehrani.Pojav poznajo iz vsakdanjega življenja. Zelo pomembno je, da učence opozorimo na bistveno, to je tvorbo plina.Pri tem jih naučimo pozornega opazovanja in sklepanja. Svetujemo jih lahko, naj preberejo sestavine pecilnegapraška, ki so navadno napisane na vrečki.Odgovori na vprašanjaKako se lahko snovi spremenijo v čisto drugačneKemijske spremembe1. Razišči lastnosti žvepla in žele<strong>za</strong>.Barva Ali ga magnet privlači? Kaj se zgodi pri mešanju z vodo?Železo črna da potoneŽveplo rumena ne plavaZmešaj ju. Opiši zmes.V zmesi so vidni drobni delčki žvepla in žele<strong>za</strong>.Ali imajo vsi delčki zmesi enake lastnosti?NeV zmes daj žarečo žico.Opiši, kaj opaziš.Zmes se spremeni. Najprej se spremeni tisti del zmesi ob žareči žici, nato pa celotna zmes.96
Opiši snov, ki je nastala.Barva Ali ga magnet privlači? Kaj se zgodi pri mešanju z vodo?Železov sulfid črna ne potoneAli se je snov spremenila?Da. Iz zmesi smo dobili novo snov, ki nima enakih lastnosti kot žveplo in železo.2. V vodo stresi pecilni prašek. Kaj se dogaja? Ali je pecilni prašek in vodo mogoče spet ločiti?Pričakovani odgovor: ko stresemo pecilni prašek v vodo, se <strong>za</strong>čnejo izločati mehurčki. Poteče kemijska reakcija,pri kateri je eden izmed produktov plin. Pecilnega praška in vode ne moremo več ločiti.Priporočilo: reakcijo z lahkoto naredimo pri pouku. Učence opozorimo, da pozorno opazujejo, kaj se dogaja.Ko<strong>za</strong>rec naj približajo k ušesu in slišali bodo šumenje – izhajanje plina. Vprašamo jih lahko, kje je bil plin,preden smo pecilni prašek natresli v vodo. Lahko bi bil tudi v vodi, vendar zdaj že vedo, da iz nje izhaja le, čevodo segrevamo. Tako lahko s preprostim pogovorom ugotovimo, da je potekla kemijska reakcija in <strong>za</strong>radi njepecilnega praška ne moremo več ločiti od vode.3. V preglednici so naštete snovi pred spremembo in po njej. Kateri pari snovi predstavljajo določeno spremembo?Začetne snovi Snovi, ki nastanejo Kemijska reakcija (da/ne) Fizikalna sprememba (da/ne)železo, žveplo železov sulfid da nevoda led ne daživosrebrov oksid živo srebro, kisik da nevoda, sol slana voda ne dasladka voda sladkor, voda ne damagnezij, kisik magnezijev oksid da nedušik, kisik dušikov oksid da nekristali joda para joda ne da4. Naštej reaktante iz kemijskih reakcijah v prejšnji nalogi. Naštej tudi produkte. Za vsako reakcijo <strong>za</strong>piši, ali gre <strong>za</strong>spajanje ali razkroj. Rešitve podaj v preglednici.Reaktanti Produkti Vrsta reakciježelezo, žveplo železov sulfid sinte<strong>za</strong>živosrebrov oksid živo srebro, kisik razpadmagnezij, kisik magnezijev oksid sinte<strong>za</strong>dušik, kisik dušikov oksid sinte<strong>za</strong>Elementi in spojine7. Gorenje magnezija.Potrebujete: 20 centimetrov magnezijevega traku, stojalo s prižemo, trsko, vžigalnik, urno steklo, <strong>za</strong>ščitnaočala, haljoPoskus izvaja učitelj. Ne glej ves čas naravnost v plamen.a) Skica poskusa:b) Pri kemijski reakciji magnezij reagira s kisikom. Opiši reaktanta.Magnezij: srebrno bela mehka trdninaKisik: plin brez barvec) Kaj opaziš med kemijsko reakcijo?Med kemijsko reakcijo opazimo svetleč bel plamen.č) Produkt kemijske reakcije je magnezijev oksid. Opiši ga.Magnezijev oksid: bel prah97
- Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22:
• seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24:
GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28:
Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30:
Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32:
SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34:
Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36:
GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38:
ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40:
MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42:
PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44:
GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46: LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48: Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50: Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52: Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54: Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55 and 56: 12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 57 and 58: • Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60: Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62: 3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64: Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66: Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71 and 72: Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 73 and 74: Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76: Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78: SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80: POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82: OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84: Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85 and 86: KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 87 and 88: Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 89 and 90: OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91 and 92: 5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94: KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95: ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 99 and 100: SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102: Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104: Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106: 10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108: izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110: • Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112: ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116: ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118: ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122: Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124: Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125 and 126: OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 127 and 128: Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129 and 130: Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132: 3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134: Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136: z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137 and 138: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 139 and 140: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141 and 142: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143 and 144: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146: • Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147 and 148:
• Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150:
Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151 and 152:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154:
Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156:
V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158:
• Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160:
Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161 and 162:
ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 163 and 164:
2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165 and 166:
• Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167 and 168:
Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 169 and 170:
PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172:
Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174:
4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176:
Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178:
V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180:
mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182:
PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184:
hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186:
str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188:
Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere