Fizikalne spremembe20. V preglednici odkljukaj, pri katerih od naštetih pojavov gre <strong>za</strong> fizikalno spremembo in pri katerih se snov kemijskospremeni.Pojav Snov se kemijsko spremeni Fizikalna spremembaredčenje sadnega soka ne dadrobljenje stiropora ne dakisanje soka da nestrjevanje parafina ne dapeka kokic da neZa zelo radovedne21. Lastnosti snovi.Potrebuješ: otroške pleničke <strong>za</strong> enkratno uporabo, bombažno tetra pleničko, papirnato brisačko, škarje, merilnivalj, petrijevkoPremisli, katere lastnosti so pomembne <strong>za</strong> snov, iz katere izdelujejo pleničke.Raziskovanje lastnosti pleničk. Učenci razstrižejo suho pleničko in skušajo ugotoviti, čemu služi posamezna plastpleničke. Ugotavljajo lahko vpojnost in prepustnost posamezne plasti. Snov v plenički ima veliko sposobnost vpijanjavode. Tako snov uporabljamo tudi v vrtnarstvu. Prodaja se pod imenom Agrogel. Dodajajo ga zemlji v lončnicah,ki jih <strong>za</strong>to lahko redkeje in obilneje <strong>za</strong>lijemo.Učenci raziskujejo vpojnost različnih pleničk. Raziskavo naj načrtujejo sami, učitelj pa lahko opo<strong>za</strong>rja na njenoobjektivnost; katere fizikalne lastnosti morajo biti pri poskusu stalne (velikost vzorca plenice, npr. 5 cm x 5 cm),katere bodo spreminjali (vrsta plenice) in katere merili (količino vode).Učenci naj sami predlagajo načine merjenja količine vode, ki jo plenička vpije.Možnosti imajo več:• z merilnim valjem izmerijo količino vode, ki jo lahko vpije vzorec različnih pleničk;• stehtajo suho in mokro pleničko;• pa še kaj bi se našlo.Preveri svoje znanje1. S katerimi fizikalnimi veličinami lahko opišeš fizikalne lastnosti smrekovega storža? Katere merske pripravepotrebuješ?Masa – tehtnica, dolžina, obseg – merski trak, prostornina – merilni valj.2. Katere od naštetih sprememb so fizikalne: sušenje perila, taljenje voska, gorenje voska, kisanje mleka, pekakruha, raztapljanje sladkorja v vodi, stiskanje olja iz oliv?Fizikalne spremembe: sušenje perila, taljenje voska, raztapljanje sladkorja v vodi, stiskanje olja iz oliv.3. Kaj je vrelišče in kaj tališče?4. Zakaj se ob hladnih jutrih na notranji strani avtomobilskih oken pojavijo kapljice vode? Razloži pojav.V notranjosti je topel in vlažen zrak; ko vodni hlapi pridejo v stik s hladnim okenskim steklom, se voda utekočini– kondenzira.Predlogi dodatnih vprašanj <strong>za</strong> preverjanje znanja• Izpolni preglednico.VELIČINA OZNAKA VELIČINE OZNAKA ENOTEmmčasKprostorninaS56
• Besedilu dodaj pravilne enote.Površina Slovenije meri le 20 000 . Velike so razlike v nadmorski višini, od lege tik nad morjem dovišine 2864 .Bukev zraste v višino do 40 , navadna smreka pa celo do višine 60 .Na zdravem drevesu navadne jelke ostanejo iglice 8 do 12 _____ .V 1 prepotuje svetloba 300 000 .Živo srebro ima tališče pri — 39 , vrelišče pa pri 357 .(km 2 , m, m, m, let, s, km, 0 C, 0 C)• Pojdi v gozd in poišči plodova dveh različnih dreves. Poimenuj ju in ju opiši s čim več fizikalnimi veličinami.Napiši poročilo.• Kaj se dogaja s svincem, ki ga segrevamo z 20 0 C na 2000 0 C?Svinec bi se segreval, pri 327 0 C bi se stalil, pri 1750 0 C pa bi izparel. Pare bi se nato segrele do temperature2000 0 C.• Ali lahko z živosrebrnim termometrom izmerijo temperaturo staljenega žele<strong>za</strong>? Zakaj?Ne, ker imata steklo in živo srebro prenizko tališče.Strokovna literatura• Milan Ambrožič, Erik Karič, Samo Kralj, Mitja Slavinec, Aleksander Zidanšek: Fizika 7, DZS, 1997.• Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Joži Žibert, Marta Klanjšek Gunde, Matjaž Jaklin, RikoJerman: Priročnik <strong>za</strong> učitelje <strong>Naravoslovje</strong> in tehnika 4, Rokus, 2003.• Hans Breuer, Rosemarie Breuer: Atlas klasične in moderne fizike, DZS 1993 (prevod in priredba J. Strnad).• Rudolf Kladnik: Osnove fizike 1, DZS, 1979.• Cambridgeov podatkovnik, DZS, 1995.• Kuščer, Moljk, Kranjc, Peternelj: Fizika 1 <strong>za</strong> srednje šole, DZS, 1999.• Margareta Vrtačnik, Nataša Zupančič Brouwer: Organska kemija, Tehniška <strong>za</strong>ložba Slovenije, 2000.ZAPISKI57
- Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6: UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8: LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10: 5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12: 2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14: 22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16: 29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18: 34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20: • razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22: • seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24: GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28: Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30: Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32: SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34: Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36: GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38: ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40: MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42: PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44: GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46: LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48: Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50: Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52: Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54: Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55: 12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 59 and 60: Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62: 3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64: Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66: Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71 and 72: Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 73 and 74: Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76: Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78: SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80: POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82: OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84: Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85 and 86: KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 87 and 88: Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 89 and 90: OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91 and 92: 5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94: KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95 and 96: ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98: Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100: SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102: Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104: Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106: 10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108:
izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110:
• Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112:
ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114:
Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116:
ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118:
ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120:
ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122:
Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124:
Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125 and 126:
OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 127 and 128:
Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129 and 130:
Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132:
3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134:
Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136:
z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137 and 138:
Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 139 and 140:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141 and 142:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143 and 144:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146:
• Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147 and 148:
• Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150:
Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151 and 152:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154:
Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156:
V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158:
• Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160:
Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161 and 162:
ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 163 and 164:
2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165 and 166:
• Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167 and 168:
Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 169 and 170:
PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172:
Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174:
4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176:
Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178:
V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180:
mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182:
PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184:
hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186:
str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188:
Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere