3. V razredu poišči pet prozornih in pet neprozornih snovi ali predmetov.Steklo, zrak, celofan papir, prozoren polivinil, voda, olje … To so prozorne snovi. Iz njih delamo take predmete, kinaj prepuščajo svetlobo, na primer okenska stekla, ovitke <strong>za</strong> zvezke, prozorne vrečke, različno prozorno embalažoipd. Dobro je, da učenci ločijo snovi in telesa (predmete), ki so narejena iz njih.Les, kovina, karton, gosto tkano blago … To so neprozorne snovi. Iz njih delamo predmete, ki ne prepuščajosvetlobe (se ne vidi skoznje), na primer hiše, oblačila, ograje, škatle ipd.4. Zakaj svetlobo ponazorimo z ravnimi črtami s puščicami?Z ravnimi črtami <strong>za</strong>to, ker se širi premočrtno, s puščicami pa <strong>za</strong>to, ker ima smer.5. Kako hitro se širi svetloba?V eni sekundi prepotuje 300.000 km.Predlogi dodatnih vprašanj <strong>za</strong> preverjanje znanja• Kako imenujemo telesa, ki oddajajo svetlobo?Svetila. (Ne <strong>za</strong>menjujmo s svetilkami; tako poimenujemo električna svetila.)• Naštej nekaj teles, ki nenehno oddajajo svetlobo, in nekaj takih, ki svetijo le v določenih okoliščinah.Nenehno oddajajo svetlobo Sonce, zvezde, ogenj (dokler ne ugasne, a potem ognja ni). Primeri svetil, kisvetijo le v določenih okoliščinah, so vse električne svetilke, kresničke (žuželke), plinske svetilke (petrolejke)in podobno. Pazimo, da se med svetili ne znajdejo osvetljeni predmeti, na primer Luna in odsevniki, kot sokresničke <strong>za</strong> pešce in podobno.Pri tej nalogi je pomembno opozoriti, da vsa svetila ugasnejo, ko jim prenehamo dovajati energijo oziromakadar porabijo razpoložljivo energijo. Morda bodo zelo radovedni ugotovili to že na tej stopnji. Svetila, kinenehno svetijo, so torej taka, ki jih v praksi ne moremo ugasniti. Vendar, kadar ogenj porabi vse gorivo,ugasne. Prav tako tudi Sonce in zvezde ugasnejo, kadar jim zmanjka goriva. Svetilom, ki svetijo v določenihokoliščinah, je treba energijo dovajati. Ko je dotok energije prekinjen, taka svetila ugasnejo, ko dobijo potrebendotok energije, pa spet svetijo.• Kaj se zgodi s svetlobo, ko pride do ovire?Na oviri se velik del svetlobe odbije, če je ovira iz neprozorne snovi. Na ovirah iz prozorne snovi večji delsvetlobe nadaljuje pot, manjši pa se odbije. To pot bomo natančneje spoznali v poglavju o svetlobi v morju.Ne pričakujemo, da bo odgovor učencev tako podroben in natančen.• Urša in Maks sta šla na počitnice k babici na podeželje. Vsak večer, ko se je že stemnilo, sta šla po mleko kbližnjemu kmetu. Pot, po kateri sta hodila, je ponekod razsvetljena, drugod pa ne. Kaj meniš, ali sta lahkovidela avto, ki jima je pripeljal nasproti, in kolesarja, ki ni prižgal luči? Odgovore <strong>za</strong>piši v preglednico in jihpojasni.avtokolesarrazsvetljeni del poti da danerazsvetljeni del poti ne neNa osvetljenem delu poti vidita avto in kolesarja, ker sta oba osvetljena. Na neosvetljenem delu poti kolesarjane moreta videti in tudi avta ne – vidita le avtomobilske luči. Niti kolesar niti avto nista osvetljena.Strokovna literatura• Rudolf Kladnik, Energija, toplota, zvok, svetloba. Fizika <strong>za</strong> srednješolce 2, DZS 1995.• Hans Breuer, Rosemarie Breuer, Janez Strnad, Atlas klasične in moderne fizike, DZS 1993.• M. Hribar, S. Kocijančič, A. Likar, S. Oblak, B. Pajk, V. Petruna, N. Razpet, B. Roblek, F. Tomažič, M. Trampuž,Elektrika, svetloba, snov, fizika <strong>za</strong> 3. in 4. letnik srednjih šol, Modrijan 1999.34
GRMIOperativni cilji• Prepoznavajo tipične predstavnike živih bitij v gozdnih plasteh.• Naučijo se ugotavljati zveze med življenjskimi razmerami in prilagoditvami organizmov.• Spoznajo najpogostejše vrste gozdnih grmov v svoji bližji okolici.Teoretična izhodiščaČrni bezeg — Sambucus nigraRaste v listnatih gozdovih, živih mejah in naseljih. Skorja je svetlo siva do rjava. Listi so sestavljeni lihopernato, s 3 do7 lističi. Cveti po olistanju. Cvetovi so beli v socvetjih. Bezeg oprašujejo žuželke. Plodovi so jagodasti in koščičasti.Navadni glog — Crataegus laevigataRaste v gozdovih, grmovju in živih mejah od nižin do montanskega pasu. Cveti od aprila do junija. Cvetovi so beli,listi pa plitvo krpati.Navadna robida — Rubus fruticosusRaste na robu gozda, na gozdnih jasah, ob poteh, v grmičevju ali na železniških nasipih. Veje so zelo bodičaste, listipa dlanasto sestavljeni iz 3 do 5 jajčastih lističev. Cvetovi so beli, oprašujejo jih žuželke. Plod je birni, sestavljeniz veliko koščičastih plodov. Zreli plodovi so črnomodri.Navadni brin — Juniperus communisRaste v svetlih iglastih gozdovih ter na peščenih in skalnatih resavah in barjih. Skorja je sivorjava. Grm je vednozelen.Iglice so koničaste in sivozelene, dolge do 15 mm. Plodovi so črnomodri mesnati storžki, t. i. brinove jagode. Zarast potrebuje veliko svetlobe.Črni trn — Prunus spinosaRaste na gozdnem robu, med grmičevjem, ob poteh, na kamnitih in peščenih pobočjih in v suhih rečnih lokah. Grmje gosto razvejan in trnat. Skorja je temnosiva. Listi so podolgovato eliptični. Grm se olista po cvetenju. Cvetovi sobeli, rastejo posamič, oprašujejo pa jih žuželke. Plodovi so kroglasti, črnomodri in enosemenski.Didaktična navodila, opozorila in predlogi <strong>za</strong> popestritev poukaV gozdu si lahko učenci izberejo grm, ki jim je resnično všeč. Raziščejo naj, kje raste, kakšna je prst in kako globokaje. Pri opazovanju grma naj uporabljajo čim več čutil. Sadeže naj potipajo, pobožajo in povohajo, lahko pa jih tudiokusijo (če seveda niso strupeni). Svoj grm naj primerjajo z drugimi grmi v okolici. Kakšno skorjo, liste in plodoveima? Ali ima trne ali bodice? Učenci si lahko pomagajo z lupo, skozi katero lahko opazujejo drobne strukture in čudovitevzorce. Opazujejo naj živali na grmu in pod njim. Sklepajo naj na pove<strong>za</strong>nost grma z drugimi živimi bitji v gozdu.Opazovanje in spoznavanje grmov v gozdu ter v okolici šole je pomembno. Posamezne dele grmov lahko prinesetev učilnico in si jih natančneje ogledate. Pomembno je, da učenci nekaj najpogostejših grmov v svoji okolici poznajotudi po imenu.Odgovori na vprašanjaZa zelo radovedne1. Kaj misliš, <strong>za</strong>kaj imajo nekateri grmi v Sloveniji bodice in trne, drevesa, ki samoniklo rastejo v Sloveniji, pa sobrez njih?V Sloveniji in Evropi ni velikih rastlinojedih živali, ki bi obirale liste na drevesih. V Afriki žirafe, sloni s trobci innekatere antilope objedajo listje visoko v drevesnih krošnjah. Tako se nekatera drevesa <strong>za</strong>varujejo z dolgimitrni ali bodicami.Preveri svoje znanje1. Kakšen je pomen grmov v gozdu?Živali se hranijo z listi in plodovi grmov. V njih si živali delajo bivališča ali pa si poiščejo <strong>za</strong>vetje.2. V kateri plasti gozda rastejo?Grmi rastejo v plasti podrasti.35
- Page 1 and 2: Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4: KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6: UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8: LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10: 5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12: 2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14: 22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16: 29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18: 34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20: • razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22: • seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24: GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28: Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30: Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32: SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33: Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 37 and 38: ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40: MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42: PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44: GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46: LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48: Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50: Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52: Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54: Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55 and 56: 12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 57 and 58: • Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60: Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62: 3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64: Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66: Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71 and 72: Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 73 and 74: Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76: Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78: SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80: POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82: OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84: Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85 and 86:
KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 87 and 88:
Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 89 and 90:
OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91 and 92:
5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94:
KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95 and 96:
ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98:
Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100:
SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102:
Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104:
Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106:
10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108:
izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110:
• Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112:
ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114:
Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116:
ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118:
ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120:
ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122:
Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124:
Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125 and 126:
OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 127 and 128:
Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129 and 130:
Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132:
3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134:
Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136:
z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137 and 138:
Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 139 and 140:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141 and 142:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143 and 144:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146:
• Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147 and 148:
• Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150:
Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151 and 152:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154:
Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156:
V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158:
• Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160:
Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161 and 162:
ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 163 and 164:
2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165 and 166:
• Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167 and 168:
Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 169 and 170:
PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172:
Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174:
4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176:
Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178:
V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180:
mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182:
PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184:
hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186:
str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188:
Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere