Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

Pri izhlapevanju vode prehajajo v zrak vodni hlapi, ki pa jih ne vidimo. Če se vodni hlapi v atmosferi utekočinijo(kondenzirajo), nastanejo oblaki ali megla.Kadar se tlak nad kapljevino zvišuje, se tudi vrelišče kapljevine zvišuje.Preglednica 1Odvisnost vrelišča od tlaka nad kapljevinoTlak nad kapljevino(kPa)Vrelišče( 0 C)0,6 01,2 102,4 204,3 307,5 4013,0 5020 6032 7048 8072 90103 100200 120480 1501000 1801590 200SublimacijaNeposreden prehod snovi iz trdnega v plinasto agregatno stanje imenujemo sublimacija. Pri stalnem tlaku potekasublimacija pri značilni temperaturi, ki jo imenujemo sublimacijska temperatura. Led lahko sublimira, če je temperaturanižja od 0,0098 0 C. Pri tem nastajajo vodni hlapi. Pozimi, v zelo suhem vremenu, se zamrznjeno perilo sušiv glavnem s sublimacijo. Nekatere snovi, kot so jod, kafra in naftalin, imajo takšne sublimacijske temperature, ki sov naši okolici ali pa jih zlahka dosežemo s preprostim segrevanjem.Nasproten pojav sublimaciji je izločanje kristalov iz plina. Tako nastane na primer ivje.Pri spremembi agregatnega stanja se osnovni gradniki snovi ne spremenijo; zaradi različnih povezav med gradnikise spreminja le njihova urejenost. Gradniki so najbolj urejeni v trdnem agregatnem stanju in najmanj v plinastem.V trdnem agregatnem stanju imamo urejenost dolgega dosega, v kapljevinastem kratkega dosega, plinasto stanjepa je neurejeno. Takšne spremembe imenujemo fizikalne spremembe. Pravimo, da se je spremenilo le (fizikalno)stanje snovi.Merjenje fizikalnih veličinKo želimo raziskati določeno snov, telo ali pojav, najprej opazujemo. Ljudje zaznavamo svet okoli sebe z vidom,vonjem, sluhom, tipom in okusom. Vendar nas bo samo opazovanje pripeljalo do skromnih zaključkov. Več lahkoizvemo z merjenjem. Merjenje je bistvo naravoslovnih znanosti, saj le tako dobimo objektivne podatke o tem, karraziskujemo. Pri merjenju uporabljamo različne merske priprave, rezultat merjenja pa so fizikalne veličine. Če namuspe med merjenimi fizikalnimi veličinami poiskati zvezo, ki jo znamo zapisati v matematični obliki, nas ta lahkopripelje do naravnih zakonov. Nekatere fizikalne veličine izmerimo posredno prek drugih in jih dobimo z računanjem.Fizikalne veličine podajamo z merskim številom in enoto.Za vsako fizikalno veličino moramo navesti postopek za merjenje in mersko enoto. Merjenje je primerjanje fizikalneveličine z vnaprej dogovorjeno enoto. Pri merjenju dolžine primerjamo merjenec z osnovno dogovorjeno enoto– metrom.Enote za fizikalne veličine določa mednarodni sistem enot SI. Razvili so ga v 18. stoletju v Franciji, v 19. stoletjupa so ga sprejeli tudi v drugih državah. Na mednarodni konferenci za uteži in mere leta 1960 so ga priporočili zasplošno rabo. Pri nas je predpisan z Odredbo o merskih enotah (Ur. L. RS št. 2 – 19. 1. 1996). Sistem vsebuje sedemosnovnih enot, iz katerih se izvedejo vse izpeljane enote. Osnovne enote so tiste, ki jih ne moremo izpeljati iz drugihs kako računsko operacijo. Zbrane so v preglednici 2.51