ŽIVLJENJSKE RAZMEREV CELINSKIH VODAHOperativni cilji• Seznanijo se z življenjskimi razmerami v sladkih vodah.• Spoznajo, da so v vodi raztopljene mineralne snovi.• Mineralne snovi znajo izločiti iz vode.• Razlikujejo med mehko in trdo vodo.• Izvedo, da so v vodi raztopljeni tudi plini.• Spoznajo, da se plini bolje raztapljajo v hladni kot v topli vodi.• Spoznajo vodo kot kemijsko spojino in njen pomen <strong>za</strong> življenje.Teoretična izhodiščaBiološki pomen vode je posledica njenih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Med fizikalne prištevamo anomalne lastnostivode. Najbolj značilna je njena odvisnost gostote od temperature. Pri 20 0 C je gostota 0,978 g/cm 3 , najgostejšapa je pri 4 0 C, in sicer 1,000 g/cm 3 . Pri navadnem zračnem tlaku voda kristalizira v heksagonalni simetriji.Led ima <strong>za</strong> 9 % manjšo gostoto od vode, <strong>za</strong>to se trdno agregatno stanje (led) izloča na gladini. Molekula vode jemočno polarna in raztaplja ionske spojine. Voda je ena najbolj vsestranskih kemikalij. Reagira lahko kot Bronstedovakislina ali ba<strong>za</strong>, kot Lewisova ba<strong>za</strong>, kot oksidant ali kot reducent.Zaradi vseh teh lastnosti v naravi ni čiste vode, to pomeni, ni snovi, ki bi vsebovala zgolj molekule H 2O, ampak sole naravne vodne raztopine. Te sestavljajo reke, jezera, morje, podtalnico, dež, sneg, meglo … V teh raztopinahje več tisoč različnih raztopljenih snovi. Največ jih je v morski vodi, saj je ta vir številnih elementov in spojin. Vdeževnici, ki je najbližji naravni približek destilirani vodi, pa so raztopljeni plini (predvsem kisik, dušik in ogljikovdioksid). Ko voda teče skozi zemeljsko površje in po njem, raztaplja mineralne snovi. Vodo, v kateri so raztopljenemineralne snovi, imenujemo trda voda. Ta vsebuje od 0,01 do 0,2 % raztopljenih trdnih snovi (predvsem kalcijevihin magnezijevih hidrogen karbonatov in sulfatov). Za industrijsko rabo in pogosto tudi doma poskušamo zmanjšatitrdoto vode. Snovi, ki mehčajo vodo, so bodisi mehčalci (npr. kalcijev hidroksid ali natrijev karbonat) bodisi ionskiizmenjevalci (organski polimeri, ki s funkcionalnimi skupinami vežejo ione soli).Različni vodni ekosistemi vsebujejo različne količine raztopljenih plinov, soli in organskih spojin, ki so bolj ali manjpomembne <strong>za</strong> različne organizme. Prav organizmi sodelujejo pri izmenjavi teh snovi in so tako aktivno pove<strong>za</strong>niz okoljem, v katerem živijo. Kisik vstopa v vodo z difuzijo iz zraka, nastaja pa tudi v vodi pri fotosintezi. Porabljase pri dihanju organizmov in <strong>za</strong> anorganske oksidativne procese v vodnem ekosistemu. Ogljikov dioksid vstopa vvodo z difuzijo iz zraka ter se sprošča pri dihanju organizmov in pri gnitju. Porablja se pri fotosintezi ali pa s kalcijevimkarbonatom tvori topni kalcijev hidrogenkarbonat, ki ga pri fotosintezi rastline izkoriščajo kot vir ogljikovegadioksida. Pri zmanjšani količini ogljikovega dioksida se na rastlinah in na dnu izloča netopni apnenec (lehnjak– jezerska kreda). Vsa bitja, ki dihajo v vodi, vključno z rastlinami, pri svojih življenjskih procesih porabljajo kisik,oddajajo pa ogljikov dioksid.Poglavje je pove<strong>za</strong>no z vsebinami v sklopu Gozd (Snovi, ki te obdajajo, in njihove lastnosti) in Morje (Kaj vsebujemorska voda, Življenjske razmere v morju).Didaktična navodila, opozorila in predlogi <strong>za</strong> popestritev poukaV celinskih vodah so raztopljene mineralne snovi1. Kaj ostane v posodi, ko voda izhlapi? (Prej: Poskusi opisati razlike med snovmi, ki so v različnih vrstah vod.)Z vzporednimi poskusi ugotavljajo razlike in podobnosti med različnimi vrstami vode. Ocenjujejo predvsemkoličino trdnih snovi, ki ostanejo po izhlapevanju. Razlike med temi snovmi določijo po videzu in okusu. Pri temjih opozorimo na pozornost pri okušanju.2. S penjenjem milnice lahko hitro ugotoviš, katera voda je trda in katera mehka. (Prej: Primerjaj trdoto različnih vod.)Poskus kaže enega od načinov, kako ugotovimo trdoto vode. Poskus lepo uspe. Pazimo, da so plastenke dobro<strong>za</strong>prte.130
3. Kako lahko iz trde vode narediš mehko?Trdo vodo spremenimo v mehko z destilacijo. Vodo <strong>za</strong>vremo. Preden <strong>za</strong>vre, se izločijo plini, tako da pri vrenjulovimo praktično samo vodne hlape, H 2O. Ko jih kondenziramo (na hladni pokrovki) in ulovimo, dobimo mehko(destilirano) vodo.V celinskih vodah so raztopljeni plini4. Poskusi doka<strong>za</strong>ti, da so v sladki vodi raztopljeni plini.Pri segrevanju sladke vode se <strong>za</strong>čnejo zelo hitro izločati plini. Opazimo jih v obliki mehurčkov na stenahposode. Učenci naj poskusijo narisati, kako je po dvajsetih minutah videti čaša s prevreto vodo in kako čaša spostano vodovodno vodo. Ugotovili bodo, da v čaši s prevreto vodo na stenah ni mehurčkov plina, saj se je taizločil že pri segrevanju.Odgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje1. Kje je raztopljenega več kisika: v visokogorskem potoku ali v ribniku? Pojasni odgovor.V visokogorskem potoku je raztopljenega več kisika kot v ribniku. Potok teče, <strong>za</strong>to se v vodi raztaplja kisik iz zraka.2. Včasih imajo nekatere ribe usta tik pod vodno gladino. Kaj bi bil lahko vzrok <strong>za</strong> tako vedenje rib? Ali je večjaverjetnost <strong>za</strong> ta pojav v stoječi ali v tekoči vodi? Utemelji.To je znak <strong>za</strong> pomanjkanje kisika. Tak pojav je precej bolj verjeten v stoječi vodi kot v tekoči. V tekoči vodi senamreč raztaplja večja količina kisika kot v stoječi.3. Sveže destilirano vodo počasi natočimo v čašo, nato jo v dolgem curku razdelimo v več manjših čaš. Ali voda vnjih še vedno ne vsebuje skoraj nič topljenca? Pojasni!Voda v manjših čašah vsebuje različne pline iz zraka, ki so se v njej raztopili med pretakanjem.Predlogi dodatnih vprašanj <strong>za</strong> preverjanje znanja• Katere snovi, pomembne <strong>za</strong> živa bitja, so raztopljene v vodi? Obkroži ustrezno kombinacijo.a) ogljikov dioksid, organske snovib) kisik, ogljikov dioksidc) mineralne snovi, ogljikov dioksidd) mineralne snovi, kisik, ogljikov dioksid• Zakaj je voda tako pomembna <strong>za</strong> življenje?Potrebuješ: peščico suhih semen poljubne rastline, petrijevko, vodoPozorno preglej semena in jih stresi v dve petrijevki.Polovico semen namoči, drugo polovico pa pusti na zraku. Nekaj naslednjih dni jih opazuj. Opiši, kaj se dogaja.Kaj je sprožilo dogajanje?Ugotovijo, da je voda nujno potrebna <strong>za</strong> vzkalitev semena. Ugotovitev lahko posplošijo; to lahko dosežemos pogovorom. Voda je glavna sestavina krvi, ki prenaša različne snovi po telesu.• Poišči različne vrste vod, ki jih prodajajo v trgovini. Oglej si nalepke na njih. Katere snovi so v vodi? Zapiši jihv preglednico.Ime vodeSnovi, ki so v njejRazlične vrste vod so raztopine različnih snovi. Na večini nalepk so te snovi <strong>za</strong>pisane, ponekod z imeni, ponekod skemijskimi formulami.131
- Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22:
• seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24:
GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28:
Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30:
Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32:
SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34:
Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36:
GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38:
ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40:
MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42:
PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44:
GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46:
LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48:
Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50:
Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52:
Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54:
Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55 and 56:
12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 57 and 58:
• Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60:
Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62:
3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64:
Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66:
Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71 and 72:
Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 73 and 74:
Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76:
Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78:
SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80: POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82: OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84: Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85 and 86: KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 87 and 88: Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 89 and 90: OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91 and 92: 5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94: KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95 and 96: ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98: Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100: SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102: Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104: Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106: 10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108: izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110: • Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112: ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116: ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118: ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122: Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124: Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125 and 126: OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 127 and 128: Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129: Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 133 and 134: Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136: z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137 and 138: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 139 and 140: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141 and 142: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143 and 144: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146: • Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147 and 148: • Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150: Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151 and 152: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154: Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156: V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158: • Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160: Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161 and 162: ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 163 and 164: 2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165 and 166: • Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167 and 168: Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 169 and 170: PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172: Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174: 4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176: Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178: V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180: mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182:
PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184:
hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186:
str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188:
Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere