Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

SLADKOVODNE ALGEOperativni cilji• Seznanijo se s pojmom rastlinski plankton.• Spoznajo najpogostejše sladkovodne alge.• Skozi mikroskop opazujejo evgleno in spirogiro ter spoznajo njuno zgradbo.• Ugotavljajo, zakaj so alge pomembne v sladkovodnih ekosistemih.Teoretična izhodiščaSteljčnice imajo preprosto telo, t. i. steljko, ki nima razvitega nobenega rastlinskega organa. Po zgradbi se zelorazlikujejo med seboj.Najenostavnejše so enocelične bičkaste alge, npr. evglena (Euglena viridis), volvoks (Volvox) pa je okrogla kolonijabičkastih celic.Nekatere sladkovodne alge so pritrjene na podlago, te so bentoške, druge – planktonske – pa lebdijo v vodi.Evglena spada v deblo evglenofitov (Euglenophyta). To so enocelične bičkaste alge. Na sprednjem delu celiceimajo žepek, v katerem sta dva bička, vendar pri večini iz žepka sega samo eden. Evglena se razmnožuje nespolnos podolžno delitvijo. Vsebuje kloroplaste in je avtotrofna. Če ni svetlobe, v vodi pa so organske snovi, lahko preidena heterotrofni način prehranjevanja.Volvoks je mnogocelična bičkasta zelena alga. Celice oblikujejo kroglaste kolonije. Bički usklajeno utripajo, in takose kolonija premika. Večina celic izvaja fotosintezo in sodeluje pri gibanju, nekatere pa imajo sposobnost razmnoževanja.Pri nespolnem razmnoževanju tvorijo novo kolonijo, ki se razvija v notranjosti materinske kolonije.Samostojno zaživijo šele, ko materinska kolonija odmre. Poleg nespolnega načina razmnoževanja pa se volvoksrazmnožuje tudi spolno.Spirogira (Spirogyra) je nitasta alga jarmovka (Conjugatophyceae). Ima značilno zvite trakaste kloroplaste. Zanjoje značilen poseben način spolnega razmnoževanja – konjugacija. Alga preživi neugodne življenjske razmere kotzigota (jarmica). Prva delitev zigote je mejoza. Vegetativno se jarmovke razmnožujejo z delitvijo.Najštevilčnejše sladkovodne alge so kremenaste alge ali diatomeje (Bacillariophyceae). Celična stena vsebujekremen (silicijev dioksid) in je zgrajena kot dvodelna lupinica. Pri redkih izjemah celice po delitvi ostanejo skupaj intvorijo kolonijo. Sladkovodne živijo pretežno na dnu (bentoško) ali pritrjene na vodne rastline. Nekatere so se sposobnesamostojno gibati. Po galertastem ovoju, s katerim so obdane, alge drsijo po površini substrata, ki je njihovživljenjski prostor. Razmnožujejo se spolno in nespolno z delitvijo celic.Didaktična navodilaČe je le mogoče, naj delajo učenci z mikroskopom samostojno. Delo bo zelo uspešno, če bosta ob enem mikroskopunajveč dva učenca: eden pripravi mikroskop, drugi pa preparat. Vzorce vode iz mlake ali ribnika naj prinesejoučitelj in učenci. Spirogiro poiščite v vodah spomladi, jeseni je namreč ni mogoče dobiti, so pa v tem letnem časupogoste druge nitaste alge. Pogosto se zgodi, da v vodi, ki jo prinesemo, skupaj z nitastimi algami najdemo tudivolvokse. Tudi kremenastih alg ne bo težko dobiti, saj so pogosto v velikih množinah na površini vodnih rastlin.Gojišče evglen lahko pripravimo tudi sami. Potrebujemo posodo ( 1 ⁄2 do 2 litra prostornine), neklorirano vodovodnovodo, postano vodo, vodo iz akvarija ali vodo iz naravnega vira (brez plenilcev) in kalcijev karbonat. Temperaturanaj bo okoli 22 0 C. Na dno posode vsujemo pol čajne žličke kalcijevega karbonata in čezenj nasujemo 2–3 cm debeloplast vrtne zemlje. Dolijemo vodovodno vodo do približno 3 ⁄4 posode. Približno 2 uri kuhamo v ekonom loncu.V ohlajeno vodo vcepimo evglene, zapremo s pokrovom in postavimo na svetel prostor, na okensko polico (ne naneposredno sončno svetlobo). Evglene, ki jih vcepimo v vodo, dobimo v lužah, v katerih je veliko organskih razkrajajočihse snovi in ki ležijo na soncu, ali pa uporabimo evglene iz drugega gojišča. V dveh tednih voda pozeleni.142