12.07.2015 Views

Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

SKLEPNE MISLIDraga učiteljica, dragi učitelj!Ob koncu sem <strong>za</strong>pisal temeljna načela, po katerih vodim učence pri spoznavanju narave. Upam, da vam bodo vpomoč pri pripravi na pouk in pri delu z učenci.Pedagoško delo sem <strong>za</strong>čel v osnovni šoli. Sedem let sem poučeval spoznavanje narave, biologijo in kemijo. Učencesem vodil tako, kot so me naučili moji dobri učitelji na Pedagoški akademiji. Močno so poudarjali nazornost pouka.»Najprej konkretno, potem abstraktno« so bile besede, ki sem jih velikokrat slišal. Svoja sporočila so znali podkrepitiz dejanji.Redne učne ure, ki sem jih vodil, so <strong>za</strong>to potekale tudi v naravi: na travniku ob šoli, v bližnjem gozdu ali pa ob vodi.Živa bitja, ki smo jih našli v naravi, smo prinašali tudi v gojilne posode. Ko smo jih dobro spoznali, smo jih vrnili vnaravo. Nekatera živa bitja smo imeli v vivariju daljši čas. Opazovali smo njihovo zgradbo, prehranjevanje, premikanje,razvoj, razmnoževanje, vedenje in spoznavali njihove resnične potrebe. Učence sem vodil tako, da so čim večdelali sami. Z veseljem so prihajali v naš vivarij tudi v popoldanskem času. Posledice takšnega načina dela so sepoka<strong>za</strong>le v dobrem znanju učencev in v izboljšanem odnosu do narave.Popolnoma drugače pa je prvo leto v šestem razredu potekal pouk o morju. Učencem sem ka<strong>za</strong>l slike, risali smoskice in se pogovarjali. Opisoval sem jim stvari, ki jih še niso doživeli. Kako malo vredno je takšno »papirnato«učenje, sem se lahko prepričal že v naslednjem letu.Učenci sedmega razreda so izbrali izlet na morje. Nekateri morja do takrat še niso videli. Rad imam morje, <strong>za</strong>tosem jih z veseljem pospremil. Kmalu po prihodu na morsko obalo sem v plitvi vodi ujel sipo. Ves navdušen sem jopoka<strong>za</strong>l učencem. Nihče je ni prepoznal. Razočaranje je bilo veliko. Ob sebi sem imel učence, ki sem jih prejšnjeleto celo šolsko uro poučeval o sipi. Tudi pri poznavanju drugih vsebin o morju so se učenci slabo izka<strong>za</strong>li.V poznejših letih podobnih težav nisem imel. V šesti razred so prihajali učenci, ki so že bili v poletni šoli ob morju.Imel sem to srečo, da sem bil v ekipi, ki jih je vodila.V poletno šolo v naravi sem hodil tudi še potem, ko sem se <strong>za</strong>poslil na Oddelku <strong>za</strong> biologijo Biotehniške fakultete.Pomagal sem razvijati model učenja v poletni šoli v naravi. S sodelovanjem Šolske televizije smo v Savudriji posnelinaš način pedagoškega dela.Prvi in hkrati najpomembnejši korak našega modela učenja je učenčeva neposredna izkušnja.Dan navadno <strong>za</strong>čnemo z jutranjim raziskovanjem. Že pred <strong>za</strong>jtrkom se sprehodimo ob obali. Tako zgodaj še nikopalcev, ki bi nas ovirali, voda in ozračje pa sta običajno mirna. Učence najbolj vleče k vodi. V lužah, ki nastanejoob oseki, pridemo v neposreden stik z življenjem, ki je ob plimi v globlji vodi.Živa bitja v morju spoznavamo tudi čez dan. Spoznavanje narave poteka vzporedno z učenjem plavanja. Veliko<strong>za</strong>nimivega prinesejo iz morja boljši plavalci, ki se potapljajo.Tista živa bitja, ki to brez škode prenesejo, damo <strong>za</strong> nekaj časa v akvarij. Z njimi imajo učenci lahko trajnejši stik.Opazujejo lahko tudi tisto, česar v naravi ne bi mogli. Skozi prozorno steno akvarija si lahko dobro ogledajo njihovozgradbo, spremljajo življenjske procese in odnose. Znanje, ki ga pridobijo, je <strong>za</strong>to bolj kakovostno, boljši papostane tudi njihov odnos do živih bitij v morju. Največ pridobijo učenci, ki <strong>za</strong> živa bitja v akvariju skrbijo sami.Po navadi imamo vsaj dva morska akvarija z različno življenjsko združbo. V enega naselimo živa bitja iz zelo onesnaženegamorja, v drugega pa živa bitja iz čistega morja. Ob akvarijih razstavimo različna ogrodja in mrtve dele,ki jih naberemo na morskem obrežju.O morju in življenju v njem se učenci veliko naučijo od ribičev, ki jih srečujemo. Z njimi se pogovorimo in si dobroogledamo njihov ulov. Obiščemo tudi ribarnico in morski akvarij.Spoznavamo pa tudi življenje ob morju. Obmorske rastline opazujemo, tipamo, vohamo in užitne dele okušamo. Izznačilnih delov posameznih rastlin pripravimo razstavo. Živali, ki jih srečujemo na kopnem, si dobro ogledamo vnaravnem okolju, nekatere pa <strong>za</strong> nekaj časa damo v terarij, da jih še bolje spoznamo.Ustrezna strokovna in poljudna literatura je učencem vedno na voljo. Radi namreč segajo po knjigah in drugihvirih, da nadgradijo znanje, ki so ga dobili z izkušnjo.Delovni dan navadno sklenemo z večernim poročanjem. V pripravi na poročanje pomagamo učencem, da o<strong>za</strong>vestijoin pov<strong>za</strong>mejo tisto, kar so doživeli čez dan.Po prihodu na Univerzo se je moje prepričanje o pomenu učenčeve izkušnje pri učenju o naravi samo še poglobilo.Vodim vaje iz biološke didaktike in sodelujem pri raziskovanju izkustvenega učenja. Za bodoče učitelje naravoslovjaje »šola v naravi« najboljši način usposabljanja. Študentke in študente <strong>za</strong>to spodbujam, da pridobijo v naraviskupaj z učenci čim bogatejše izkušnje.Svoje <strong>za</strong>misli sproti preverjam na učencih. Pri spoznavanju živih bitij in nežive narave sem doslej vodil že okoli200.000 učencev. Že več kot trideset let sem vključen v skupino, ki izkustveno učenje načrtno raziskuje.126

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!