SKLEPNE MISLIDraga učiteljica, dragi učitelj!Ob koncu sem <strong>za</strong>pisal temeljna načela, po katerih vodim učence pri spoznavanju narave. Upam, da vam bodo vpomoč pri pripravi na pouk in pri delu z učenci.Pedagoško delo sem <strong>za</strong>čel v osnovni šoli. Sedem let sem poučeval spoznavanje narave, biologijo in kemijo. Učencesem vodil tako, kot so me naučili moji dobri učitelji na Pedagoški akademiji. Močno so poudarjali nazornost pouka.»Najprej konkretno, potem abstraktno« so bile besede, ki sem jih velikokrat slišal. Svoja sporočila so znali podkrepitiz dejanji.Redne učne ure, ki sem jih vodil, so <strong>za</strong>to potekale tudi v naravi: na travniku ob šoli, v bližnjem gozdu ali pa ob vodi.Živa bitja, ki smo jih našli v naravi, smo prinašali tudi v gojilne posode. Ko smo jih dobro spoznali, smo jih vrnili vnaravo. Nekatera živa bitja smo imeli v vivariju daljši čas. Opazovali smo njihovo zgradbo, prehranjevanje, premikanje,razvoj, razmnoževanje, vedenje in spoznavali njihove resnične potrebe. Učence sem vodil tako, da so čim večdelali sami. Z veseljem so prihajali v naš vivarij tudi v popoldanskem času. Posledice takšnega načina dela so sepoka<strong>za</strong>le v dobrem znanju učencev in v izboljšanem odnosu do narave.Popolnoma drugače pa je prvo leto v šestem razredu potekal pouk o morju. Učencem sem ka<strong>za</strong>l slike, risali smoskice in se pogovarjali. Opisoval sem jim stvari, ki jih še niso doživeli. Kako malo vredno je takšno »papirnato«učenje, sem se lahko prepričal že v naslednjem letu.Učenci sedmega razreda so izbrali izlet na morje. Nekateri morja do takrat še niso videli. Rad imam morje, <strong>za</strong>tosem jih z veseljem pospremil. Kmalu po prihodu na morsko obalo sem v plitvi vodi ujel sipo. Ves navdušen sem jopoka<strong>za</strong>l učencem. Nihče je ni prepoznal. Razočaranje je bilo veliko. Ob sebi sem imel učence, ki sem jih prejšnjeleto celo šolsko uro poučeval o sipi. Tudi pri poznavanju drugih vsebin o morju so se učenci slabo izka<strong>za</strong>li.V poznejših letih podobnih težav nisem imel. V šesti razred so prihajali učenci, ki so že bili v poletni šoli ob morju.Imel sem to srečo, da sem bil v ekipi, ki jih je vodila.V poletno šolo v naravi sem hodil tudi še potem, ko sem se <strong>za</strong>poslil na Oddelku <strong>za</strong> biologijo Biotehniške fakultete.Pomagal sem razvijati model učenja v poletni šoli v naravi. S sodelovanjem Šolske televizije smo v Savudriji posnelinaš način pedagoškega dela.Prvi in hkrati najpomembnejši korak našega modela učenja je učenčeva neposredna izkušnja.Dan navadno <strong>za</strong>čnemo z jutranjim raziskovanjem. Že pred <strong>za</strong>jtrkom se sprehodimo ob obali. Tako zgodaj še nikopalcev, ki bi nas ovirali, voda in ozračje pa sta običajno mirna. Učence najbolj vleče k vodi. V lužah, ki nastanejoob oseki, pridemo v neposreden stik z življenjem, ki je ob plimi v globlji vodi.Živa bitja v morju spoznavamo tudi čez dan. Spoznavanje narave poteka vzporedno z učenjem plavanja. Veliko<strong>za</strong>nimivega prinesejo iz morja boljši plavalci, ki se potapljajo.Tista živa bitja, ki to brez škode prenesejo, damo <strong>za</strong> nekaj časa v akvarij. Z njimi imajo učenci lahko trajnejši stik.Opazujejo lahko tudi tisto, česar v naravi ne bi mogli. Skozi prozorno steno akvarija si lahko dobro ogledajo njihovozgradbo, spremljajo življenjske procese in odnose. Znanje, ki ga pridobijo, je <strong>za</strong>to bolj kakovostno, boljši papostane tudi njihov odnos do živih bitij v morju. Največ pridobijo učenci, ki <strong>za</strong> živa bitja v akvariju skrbijo sami.Po navadi imamo vsaj dva morska akvarija z različno življenjsko združbo. V enega naselimo živa bitja iz zelo onesnaženegamorja, v drugega pa živa bitja iz čistega morja. Ob akvarijih razstavimo različna ogrodja in mrtve dele,ki jih naberemo na morskem obrežju.O morju in življenju v njem se učenci veliko naučijo od ribičev, ki jih srečujemo. Z njimi se pogovorimo in si dobroogledamo njihov ulov. Obiščemo tudi ribarnico in morski akvarij.Spoznavamo pa tudi življenje ob morju. Obmorske rastline opazujemo, tipamo, vohamo in užitne dele okušamo. Izznačilnih delov posameznih rastlin pripravimo razstavo. Živali, ki jih srečujemo na kopnem, si dobro ogledamo vnaravnem okolju, nekatere pa <strong>za</strong> nekaj časa damo v terarij, da jih še bolje spoznamo.Ustrezna strokovna in poljudna literatura je učencem vedno na voljo. Radi namreč segajo po knjigah in drugihvirih, da nadgradijo znanje, ki so ga dobili z izkušnjo.Delovni dan navadno sklenemo z večernim poročanjem. V pripravi na poročanje pomagamo učencem, da o<strong>za</strong>vestijoin pov<strong>za</strong>mejo tisto, kar so doživeli čez dan.Po prihodu na Univerzo se je moje prepričanje o pomenu učenčeve izkušnje pri učenju o naravi samo še poglobilo.Vodim vaje iz biološke didaktike in sodelujem pri raziskovanju izkustvenega učenja. Za bodoče učitelje naravoslovjaje »šola v naravi« najboljši način usposabljanja. Študentke in študente <strong>za</strong>to spodbujam, da pridobijo v naraviskupaj z učenci čim bogatejše izkušnje.Svoje <strong>za</strong>misli sproti preverjam na učencih. Pri spoznavanju živih bitij in nežive narave sem doslej vodil že okoli200.000 učencev. Že več kot trideset let sem vključen v skupino, ki izkustveno učenje načrtno raziskuje.126
Naše temeljne ugotovitve so naslednje: neposreden stik z živo in neživo naravo omogoča realne predstave, nakaterih se gradi kakovostna abstrakcija. Šele potem ko je učenec primerno čutno in čustveno spodbujen, je pripravljenin sposoben kakovostnega <strong>za</strong>vestnega delovanja. Učinki so tem ugodnejši, čim več čutil sodeluje pri spoznavanju.Čustva, ki se sprožajo med doživljanjem, so potrebna energija, ki poganja “pamet” in “roke”.Samo znanje, pridobljeno z izkušnjo, lahko pomembno vpliva na ravnanje ljudi.(C. Rogers)Primerna izkušnja omogoča učencu tudi oblikovanje pozitivnega odnosa do narave. Številne napačne predstave inpredsodki so posledica odtujenega načina življenja. Še posebno močni so predsodki do nekaterih živali. Pri odpravljanjuteh predsodkov je <strong>za</strong> posameznika ključen trenutek, ko pride z živaljo v neposreden stik. Stik mora bitidovolj dolg, da se učenec <strong>za</strong>ve svojih predsodkov in ugotovi njihovo nesmiselnost. Ko se to zgodi, predsodki hitroizzvenijo ali se vsaj omilijo.Učitelj ima pri tem pomembno vlogo. Predsodke pri učencih lahko uspešno pomaga premagovati le učitelj z ustreznoavtoriteto, ki temelji na bogatih izkušnjah in človečnosti. Le učitelj, ki zna z učenci vzpostaviti <strong>za</strong>upljiv odnos,jim lahko približa živali, do katerih imajo predsodke. To še zlasti velja <strong>za</strong> učence s predsodki, ki so globoko usidraniv osebnosti.Učitelj deluje z zgledom in s sugestijo. Njegova sposobnost prepričevanja je odvisna od njegovega odnosa doučencev in živali ter od njegove sposobnosti vživljanja (empatije). Učitelj z veliko mero te sposobnosti pravočasno<strong>za</strong>zna odzive učenca in živali ter zna v pravem trenutku pravilno ukrepati.Tako kot je šele po primerni konkreti<strong>za</strong>ciji mogoča kakovostna abstrakcija, je šele po celostnem spoznavanju mogočakvalitetna anali<strong>za</strong>. Šele potem ko učenci neki naravni pojav celostno doživijo, so sposobni in pripravljeni spoznavatinjegove dele. Da pa se v učencih občutek <strong>za</strong> celoto ne izgubi, jih mora učitelj po vsaki analizi k njej spet usmeriti.Tudi <strong>za</strong> učitelja je temeljnega pomena primerna izkušnja. Kadar <strong>za</strong>jema iz lastne izkušnje, je pri vodenju bolj prepričljivin <strong>za</strong>to mu učenci bolje sledijo. Nanje deluje s svojim zgledom.V osnovni šoli naj dobijo učenci kakovostno splošno naravoslovno znanje, ki jim bo pomagalo, da se bodo znašli vživljenju in bodo uspešni pri nadaljnjem šolanju. Do takšnega znanja lahko pridejo le, kadar posplošitve temeljijona dovolj velikem številu primerov.To še posebno velja <strong>za</strong> področje biologije. Poudarek naj bo na spoznavanju življenjske pestrosti. Učenci naj se srečajoz različnimi živimi bitji, da po primerjavi podobnosti in razlik lahko sami pridejo do kakovostnih posplošitev.Spoznajo naj tudi izjeme. Učitelj jim pri tem pomaga in jih usmerja.Za konec še nasvet.Priporočam vam, da enega od naravoslovnih dni organizirate ob morju. Mislim, da je slovenska obala zelo primerna.Ponuja vam raznolike možnosti: flišno in apnenčasto podlago, soline, slanišča ter pestro življenjsko združbo nakopnem in v morju.Z učenci lahko obiščete Akvarij Piran. Razstavljenih imajo okrog 140 vrst morskih nevretenčarjev in okrog 70 vrstrib, ki živijo v severnem Jadranu. Navadno imajo razstavljeno tudi kareto. Ustanovo vodi biolog, ki je tudi aktivnovključen v varovanje ogroženih vrst. Z njim se lahko dogovorite <strong>za</strong> vodstvo po razstavi. Po vnaprejšnjem dogovoruorganizirajo tudi delavnice, na katerih lahko pridejo učenci v neposreden stik z nekaterimi morskimi bitji.Priporočam vam, da Akvarij Piran obiščete z učenci pozno jeseni ali pozimi. Takrat je njihova zbirka bogatejša kotpoleti in je tudi manj turistov, ki bi vas motili pri ogledu.Tel.: 05 674 72 41 in e-mail: pomorska@s-pomorska.kp.edus.siZainteresirane posameznike in organizirane skupine sprejemajo tudi na Morski biološki postaji Piran. Podrobneinformacije lahko dobite na njihovi spletni strani: www.mbss.orgVeliko <strong>za</strong>dovoljstva in uspeha pri pedagoškem delu vam želim!Rudi Ocepek127
- Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22:
• seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24:
GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28:
Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30:
Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32:
SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34:
Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36:
GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38:
ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40:
MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42:
PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44:
GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46:
LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48:
Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50:
Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52:
Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54:
Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55 and 56:
12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 57 and 58:
• Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60:
Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62:
3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64:
Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66:
Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71 and 72:
Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 73 and 74:
Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76: Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78: SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80: POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82: OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84: Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85 and 86: KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 87 and 88: Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 89 and 90: OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91 and 92: 5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94: KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95 and 96: ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98: Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100: SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102: Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104: Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106: 10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108: izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110: • Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112: ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116: ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118: ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122: Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124: Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125: OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 129 and 130: Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132: 3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134: Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136: z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137 and 138: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 139 and 140: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141 and 142: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143 and 144: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146: • Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147 and 148: • Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150: Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151 and 152: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154: Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156: V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158: • Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160: Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161 and 162: ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 163 and 164: 2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165 and 166: • Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167 and 168: Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 169 and 170: PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172: Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174: 4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176: Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178:
V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180:
mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182:
PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184:
hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186:
str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188:
Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere