Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

POVEZOVANJE BIOLOŠKIH,KEMIJSKIH IN FIZIKALNIHVSEBINBistvo naravoslovja je prepletenost bioloških, kemijskih in fizikalnih vsebin, saj v naravi omogočajo in dopolnjujejodruga drugo in s tem tvorijo nedeljivo celoto. S celovitim obravnavanjem omogočimo učencem razumevanje soodvisnostinarave in življenja v njej in tako skupno z njimi oblikujemo pozitiven odnos do okolja. Povezovanje učnihvsebin je zelo pomembno, saj je sedmi razred devetletke zadnje leto, ki omogoča celostno obravnavanje narave vvsej njeni polnosti, ob sodelovanju vseh treh velikih naravoslovnih znanosti, biologije, kemije in fizike.Naravoslovne znanosti so se v svojem razvoju že zelo zgodaj razšle. Vsaka od njih obravnava del narave s svojimimetodami in znanjem. V veliki večini primerov je tak način dela nujno potreben za razumevanje bistva tega, karopazujemo. Zaradi velike prepletenosti so pojavi v naravi preveč zapleteni, zato jih nekako izoliramo od drugih.Tako pridemo do dela v laboratorijih, kjer poskrbimo za to, da opazujemo le en pojav ali eno samo snov. V novejšemčasu, ko se zdi, da je večina kemijskih in fizikalnih zakonov pojasnjenih, opažamo veliko prepletanje (interdisciplinarnost)in zbiranje znanj različnih znanosti okoli skupne naravoslovne tematike. To navadno opazimo vpredponi bio- v (npr. biokemija, biofizika, biotehnologija).Naravoslovje si predstavljamo kot skupno osnovo vsem naravoslovnim znanostim in vsem njihovim izpeljankam. Vtakem smislu daje naravoslovje osnovno razumevanje delovanja narave in vpetosti življenja v njej in ga je smiselnopodati dovolj zgodaj, ko so specializirana znanja posameznih znanosti za otroka še preveč zapletena. Razumevanjeprepletenosti vodi do pravilnega odnosa do okolja, ki omogoča trajnostni razvoj in je edina garancija zasonaravno bivanje te in prihodnjih generacij.Izhodišče povezovanja učnih tem v naravoslovju za 7. razred devetletne osnovne šole so trije naravni ekosistemi:gozd, celinske vode in morje. Kemijske (snovi, njihove lastnosti in spremembe; čiste snovi in zmesi; zrak; voda) infizikalne vsebine (zvok, svetloba, valovanje) naj bi bile smiselno vpletene vanje. Pri iskanju povezav med učnimivsebinami smo sledili glavnemu cilju, to je razumevanju celovitosti narave in ugotavljanju soodvisnosti življenja inpojavov v njej.Najprej smo razporedili tri ekosisteme. Jeseni obravnavamo gozd. Tako lahko neposredno opazujemo nekaj značilnostilistnatih gozdov, predvsem obarvanje drevesnih listov in njihovo odpadanje. Celinske vode smo postavili vpomlad; eden od razlogov za to je opazovanje razvoja mikroskopsko drobnih organizmov v vodah. Obravnavanjemorja je pristalo med obema ekosistemoma, torej približno na sredini šolskega leta. Za opazovanje ta čas sicer ninajugodnejši, vendar ima to možnost le malo slovenskih učencev. Menimo, da bo večina učencev opravila osnovnaopazovanja morja in življenja na njegovih bregovih v času šole v naravi. Taka razvrstitev ekosistemov omogočatudi odlično prepletanje kemijskih in fizikalnih vsebin. Pomembno je namreč, da lahko učno snov tudi smiselnonadgrajujemo.Razumevanje delovanja narave gradimo okoli fotosinteze. Že v samem začetku ugotavljamo, katera barvila so vzelenih listih. Razpad zelenega barvila učenci povežejo s spremembo barve in z odmrtjem listov. Nato povežemosvetlobo z oblikovanjem gozdnih plasti. Če je svetlobe na pretek, je fotosinteza lahko zelo izdatna – proizvede seveliko organskih snovi, kar pomeni bujno rast zelenih rastlin. Tako povežemo lastnosti širjenja svetlobe s pogojiza življenje v gozdu. O različnih snoveh in njihovih spremembah se vprašamo pri gozdni podrasti. Takrat uvedemonaravne in pridobljene snovi. Različni glasovi v gozdu nas vodijo k raziskovanju zvoka.Morje že samo po sebi ponuja vprašanje Kaj vse je v morski vodi. Tu obravnavamo lastnosti zmesi in metode zaločevanje snovi, ki jih sestavljajo. Poglavje smiselno nadgrajuje podobne vsebine prejšnjih let. Snovi, ki so v morskivodi, so pomembne za življenje v njej. Prav tako je za morje pomembna svetloba. Opazujemo, kaj se zgodi s svetlobona vodni gladini – tu obravnavamo odboj in lom, pa tudi leče. Fotosinteza poteka tudi v morju, na kar navežemopoglavje o kemijskih reakcijah, kjer se snovi spremenijo v čisto drugačne. V morje smo postavili tudi poglavje ozraku, saj sedaj učenci že poznajo zmesi, elemente in spojine. Pomen zraka navežemo na potapljanje v morju, topa na morske sesalce, kite.Pri celinskih vodah najprej obravnavamo razmere v sladkih vodah. Ker so sladke vode vir pitne vode vsem živimbitjem, smo tu namenili pozornost vodi kot kemijski spojini, snovem, ki so v njej in različnim vrstam vode. Na mirnigladini stoječih sladkih vod opazujemo valovanje na vodni gladini. Primerjamo ga z valovanjem na vrvi in vzmeti,poglavje pa sklenemo s primerjavo zvoka, svetlobe in valovanja. Tu ugotavljamo njihove skupne lastnosti in z njimipovezanost živih bitij prek različnih oblik valovanja, predvsem svetlobe in zvoka. Sklop celinskih voda sklenemo zonesnaževanjem voda, spoznavanjem kriterijev za pitno vodo in čiščenjem odpadnih vod.Predlagane dejavnosti lahko velikokrat zelo razširimo in s tem popestrimo pouk. Nekaj takih idej je navedenih naustreznih mestih v Priročniku, lahko pa jih poiščete tudi v navedeni literaturi.Marta Klanjšek Gunde22