Rešitev križanke:2 H I R U D I N1 P R I S E S E K3 P E D N J A N J E4 Z A J E D A V E C5 E V G L E N A6 P O N I K A L N I C ARešitev rebusa: POLŽČLENONOŽCI7 J A R M I C AOperativni cilji• Spoznajo vodnega pajka, potočnega raka in nekaj predstavnikov žuželk.• Ugotovijo, kakšne so razlike med pajki, raki in žuželkami.• Ugotavljajo, kakšen je njihov pomen v sladkovodnih ekosistemih.• Izvedo, da je <strong>za</strong> žuželke značilna preobrazba.• Povezujejo zunanji videz živali z njenim načinom življenja.• Živa bitja razlikujejo po zgradbi, prehrani in življenjskem prostoru.• Spoznajo, da imajo živa bitja, ki jih uvrščamo v isto skupino, nekatere enake značilnosti.• Podatke <strong>za</strong>pisujejo v obliki preglednice.Členonožci so sorodni kolobarnikom. Danes jih poznamo več kot milijon vrst, med katerimi je največ žuželk. Za vsečlenonožce sta značilna členjenost telesa in združevanje telesnih členov v večje dele. Imajo parne členjene okončineter trdno zunanje ogrodje – hitinjačo. Delimo jih na pajkovce, rake, stonoge in žuželke, izumrli pa so trokrparji.VODNI PAJEKTeoretična izhodiščaPajke uvrščamo med pajkovce. Telo imajo razdeljeno na glavoprsje in <strong>za</strong>dek. Med njima je ozek »pecelj«.Na glavoprsju so štirje pari členjenih nog, par pipalk (helicer) in par tipal (pedipalpov). S kleščičastimi pipalkamipajek prebode kožo svoje žrtve.Na koncu pipalk je izvodilo strupne žleze, katere izločke vbrizga v plen. Nato vanj izloči še prebavne encime. Prebavaje zunanja. Prebavljen utekočinjen plen čez nekaj časa posesa. Na trebušni strani ob koncu <strong>za</strong>dka ima predilnebradavice, ki so preobražene okončine <strong>za</strong>dka. V njih so predilne žleze; te izločajo posebno tekočino, ki se na zrakustrdi v trdno in raztegljivo pajčevinasto nit. Večina pajkov prede mreže, ne pa vsi. Nit ima premer 0,003 mm in jeprecej močnejša od enako debele jeklene žice. Samci imajo odebeljeni tipali, ki ju uporabljajo <strong>za</strong> parjenje. Z njimaprenesejo semensko tekočino v samico. Nekateri pajki dihajo s cevastimi vzdušnicami, drugi s predalastimi pljuči,katerih odprtine so na trebušni strani, in tretji s kombinacijo predalastih pljuč in cevastih vzdušnic.Na svetu je znanih približno 30.000 vrst.Vodni pajek je edini med pajki, ki je prilagojen življenju pod vodno gladino. Živi v stoječih vodah. Za dihanje potrebujekisik iz zraka, ki ga <strong>za</strong>jema na vodni gladini. Za lovljenje plena napenja samo lovilne niti, na katerih obvisijovodne bolhe in ličinke žuželk. Njegova posebnost je podvodni dom, ki je podoben z zrakom napolnjenemu zvonu.Prezimuje kar v vodi, in sicer v svojem bivališču ali pa v prazni polžji hišici.Didaktična navodilaNa vodnega pajka v naravi redko naletimo. Učenci naj si njega in njegovo vodno bivališče ogledajo na video kasetiali na fotografijah v različni literaturi. V naravi pa lahko opazujejo katerega koli drugega pajka in tako spoznajoosnovno zgradbo teh živali.Največja zunanja razlika med žuželkami in pajki je v številu nog in številu telesnih delov. Žuželke imajo tri pare nogin tri telesne dele, pajki pa štiri pare nog in dva telesna dela.148
Odgovor na vprašanjePreveri svoje znanje• Posebnost vodnega pajka je njegov podvodni dom. Videti je kot pravcati zvon, napolnjen z zrakom.POTOČNI RAKTeoretična izhodiščaRaki so obsežna skupina členonožcev. Znanih je nad 40.000 vrst. Živijo v morju in celinskih vodah, nekaj pa jekopenskih. Večina rakov ima telo sestavljeno iz glavoprsja in <strong>za</strong>dka, ki je razločno členjen. Večinoma imajo dvapara tipalnic in telo, pokrito s hitinjačo, ki kot oklep obdaja telo. Močno povečane bočne gube na <strong>za</strong>tilju tvorijo koš.Vrstam z velikim košem služi kot dihalo notranja stena koša.Potočni rak (Astacus astacus) zraste do 20 cm. Živi v čistih potokih, rekah in jezerih. Hrani se s polži, školjkami, zvodnimi žuželkami, ribami, s poginulimi živalmi in celo z rastlinami. Telo ima pokrito s hitinjačo, ki ne raste z njim,<strong>za</strong>to se levi; prvo leto celo do sedemkrat. Na vsakem telesnem členu ima par členjenih okončin. Spredaj ima dvapara tipalnic, s katerimi tipa in voha. Sledijo trije pari čeljusti in trije pari čeljustnih nožic. Na glavoprsju je še petparov nog hodilk; <strong>za</strong>to ga uvrščamo med deseteronožce. Prvi par hodilk je močan in povečan. Na koncu tega paraso klešče. Na spodnji strani <strong>za</strong>dka ima <strong>za</strong>dkove nožice. Prvi par je pri samcu preoblikovan v paritveni organ, <strong>za</strong>dnji,šesti par pa je sploščen in skupaj z <strong>za</strong>dnjično krpico (telzonom) tvori repno plavut. Po navadi hodi rak naprej, z<strong>za</strong>dkom pa lahko plava na<strong>za</strong>j. Samica nosi oplojena jajčeca prilepljena na <strong>za</strong>dkovih nožicah. Preobrazbe ni; mladiči,ki se izležejo spomladi, so podobni odraslim živalim.Rak ima na glavi na koncu gibljivih pecljev sestavljene oči, na bazi prvih tipalnic pa ravnotežni organ.Med raki so pomembnejše skupine listonožci (npr. vodne bolhe), dvoklopniki, ceponožci (npr. samooki), vitičnjaki(npr. želodki) in višji raki (npr. postranice, enakonožci in deseteronožci).Didaktična navodilaČe je le mogoče, naj si učenci ogledajo potočnega raka v njegovem naravnem okolju. V kakem čistem potoku gane bo težko poiskati. Podnevi se navadno <strong>za</strong>držuje pod večjimi kamni ali pa se skriva v račini. Ko ga ne potrebujejoveč, naj ga previdno vrnejo v potok. Če te možnosti ni, naj si ga ogledajo na video posnetku, da bodo lahko ugotovili,kako je zgrajeno njegovo telo in kako se premika. Če ga želite imeti v šolskem akvariju, je treba poskrbeti <strong>za</strong>primerno bivališče z vodnimi rastlinami, primerno hrano in vedno svežo, čisto vodo z dovolj kisika.Odgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje• Rakov rov, ki ga izkoplje tudi do pol metra globoko v breg, imenujemo račina.• Rakovo zunanje ogrodje imenujemo hitinjača. Ščiti ga pred plenilci.• Ker hitinjača ne raste z rakom, se žival levi.• Potočni raki živijo le v čistih potokih, ker pa je veliko voda že onesnaženih, so raki vse bolj redki in <strong>za</strong>to<strong>za</strong>varovani.VODNE ŽUŽELKETeoretična izhodiščaŽuželke uvrščamo med členonožce in s tem med mnogočlenarje. So najobsežnejša živalska skupina na Zemlji;najdemo jih praktično v vseh kopenskih ekosistemih, številne vrste pa so se naselile tudi v sladkih vodah.Telo žuželk je razdeljeno na glavo, oprsje in <strong>za</strong>dek. Na glavi imajo en par tipalnic, dobro razvite sestavljene in pikčasteoči ter obustni aparat, ki je pri različnih vrstah različno oblikovan – glede na način prehranjevanja.Oprsje je iz treh telesnih členov, vsak pa ima po en par členjenih nog. Za žuželke so torej značilni trije pari členjenihnog. Na drugem in tretjem telesnem členu imajo lahko po en par kril, nekatere vrste pa so nekrilate.Hitinjača ne raste z žuželko, <strong>za</strong>to se v obdobju rasti vse žuželke večkrat levijo.Ob strani telesa imajo drobne odprtine – dihalnice ali stigme. Skozi te odprtine prihaja zrak v sistem zelo tankihcevk – vzdušnic ali trahej. Po njih priteka zrak v vse dele telesa žuželk.149
- Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22:
• seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24:
GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28:
Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30:
Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32:
SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34:
Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36:
GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38:
ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40:
MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42:
PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44:
GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46:
LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48:
Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50:
Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52:
Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54:
Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55 and 56:
12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 57 and 58:
• Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60:
Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62:
3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64:
Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66:
Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71 and 72:
Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 73 and 74:
Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76:
Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78:
SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80:
POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82:
OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84:
Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85 and 86:
KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 87 and 88:
Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 89 and 90:
OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91 and 92:
5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94:
KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95 and 96:
ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98: Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100: SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102: Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104: Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106: 10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108: izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110: • Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112: ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116: ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118: ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122: Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124: Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125 and 126: OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 127 and 128: Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129 and 130: Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132: 3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134: Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136: z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137 and 138: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 139 and 140: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141 and 142: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143 and 144: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146: • Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147: • Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 151 and 152: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154: Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156: V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158: • Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160: Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161 and 162: ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 163 and 164: 2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165 and 166: • Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167 and 168: Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 169 and 170: PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172: Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174: 4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176: Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178: V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180: mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182: PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184: hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186: str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188: Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190: str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192: SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere