Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

4. PISNI PREIZKUSINamen predstavitev različnih opredelitev naravoslovnega znanja je, da bi se zavedali, kako nujno potrebno je naravoslovnoznanje strukturirati in na tej osnovi organizirati tako poučevanje kot preverjanje in ocenjevanje.Pri sestavljanju testov za preverjanje znanja je treba narediti podroben načrt, kaj naj posamezna naloga preverja.Richard Kempa (1986, str. 29) pravi, da bi s teoretičnega vidika moralo vsako preverjanje upoštevati naslednje trividike:a) sposobnosti – zbirko sposobnosti ali spretnosti, ki naj bi jih preverjali,b) dejavnosti – dejavnosti, s pomočjo katerih je mogoče te sposobnosti ali spretnosti preveriti, inc) učni načrt – vsebinska področja predmeta, na katera se te različne dejavnosti nanašajo.Če bi upoštevali vse tri vidike, potem bi morali narediti tridimenzionalen opis, ki pa je v praksi neuporaben, sajbi morali sestaviti več nalog, kot jih je mogoče uporabiti pri enem testu (če bi preverjali 4 različne sposobnosti,6 dejavnosti in 6 vsebin iz učnega načrta, bi to pomenilo 144 nalog). Kempa pravi, da tudi pri testu, ki vsebuje lenaloge objektivnega tipa, kar omogoča največje število nalog, ni mogoče uporabiti več kot 70 nalog (v povprečjuimajo testi 50 nalog). Približek teoretičnemu modelu je dvodimenzionalen opis, ki opredeljuje sposobnosti na enistrani ter dejavnosti ali vsebine na drugi strani. Kot primer Kempa predstavlja dvodimenzionalno mrežno strukturokemijskega testa, ki jo imenuje specifikacijska mreža (preglednica 1).Preglednica 1.Primer specifikacijske mreže testa za povprečno raven znanja (O-level) iz kemije (povzeto po Kempa, 1986, str. 28)sposobnostizgradbasnovi inkemijskespremembevzorcikemijskegadelovanjaosnovno vsebinsko področje (dejavnosti)kemijskipojmi inzakonitostieksperimentalnetehnikein načrtovanjeeksperimentovkvantitativnividikikemijekemija vdružbi1. znanje – sposobnostpriklicati informacijein podatke402. razumevanje – sposobnostpredelati ininterpretirati informacije303. uporaba – sposobnostuporabiti znanje vnovih okoliščinah (reševanjeproblemov)204. analiza/evalvacija– sposobnost analiziratiin ovrednotiti informacijein podatke10delež točk v % 25 20 20 10 15 10 100Večina modelov za oblikovanje naravoslovnih testov bolj ali manj dosledno temelji na Bloomovi taksonomiji kognitivnihciljev. Nekoliko drugačen, vendar zelo zanimiv model za sestavljanje naravoslovnih testov so pripravili vMichiganu kot del državnega načrta za preverjanje naravoslovnega znanja (preglednica 2). Opredelili so tri širšekategorije dejavnosti, ki so po njihovem mnenju značilne za znanstveno družbo:1. Uporaba naravoslovnega znanja. Dejavnosti, ki so pri uporabi znanja pomembne, so: opis in razlaga predmetov,sistemov ali pojavov; napovedovanje prihodnjih pojavov ali opazovanj in oblikovanje sistemov ali akcij, kispodbujajo ljudi, da prilagajajo in spreminjajo svet okoli sebe.2. Konstrukcija novega naravoslovnega znanja. Dejavnosti, ki so pri takem učenju/znanju pomembne, so: zastavljanjevprašanj, na katera je mogoče odgovoriti z uporabo naravoslovnega znanja in tehnik; reševanje problemovin interpretiranje besedil in različnih grafičnih predstavitev.3. Refleksija na naravoslovno znanje. Dejavnosti, ki so pri analizi ali refleksiji lastnega znanja pomembne, so:presojanje osebnega znanja ali vrednot z uporabo teoretičnih ali empiričnih argumentov; upoštevanje naravoslovnegaznanja; povezovanje različnih področij (zgodovinska in kulturna perspektiva ali naravoslovje, tehnologijain družba); opisovanje omejitev osebnega znanja in naravoslovnega znanja na sploh.deležtočk v%173