Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

Odgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje1. Kaj je gozd? Utemelji svojo trditev.Gozd niso samo drevesa. Ta dajejo gozdu zunanjo, zelo značilno podobo. V njem so gozdne rastline, gozdneživali in glive povezane v celoto in močno odvisne od vseh fizikalnih dejavnikov.2. V Sloveniji rastejo različni gozdovi. Kaj misliš, zakaj niso vsi enaki?Gozdovi rastejo na različni kamninski podlagi, prsti, različna je količina padavin in svetloba.3. Ali so življenjske razmere v vseh gozdovih enake? Utemelji svoj odgovor.Življenjske razmere za živa bitja so različne. Kamnine, prst, temperatura, količina padavin in svetloba so namrečv vsakem gozdu drugačne, zato so tudi gozdovi in življenjske razmere v njih zelo različne.DREVESAOperativni cilji• Spoznavajo tipe gozdov.• Spoznavajo značilnosti mešanih, listnatih in iglastih gozdov.• Vedo, da v gozdu razlikujemo več plasti.• Spoznajo značilnosti posameznih gozdnih plasti.• Razlikujejo med značilnimi vrstami gozdnih listavcev in iglavcev.• Naučijo se ugotavljati povezave med življenjskimi razmerami in prilagoditvami organizmov.• Ugotovijo pomen in značilnosti gozdnega roba.Teoretična izhodiščaGrmi in zelišča v gozduRumeni dren — Cornus masRaste na robu gozda, v grmičevju, na barjih in suhih pobočjih. Veje so zelene barve. Listi so nasprotni, širokoeliptični do jajčasti, dolgi do 10 cm. Rumeni cvetovi v socvetjih se razvijejo pred olistanjem. Rumeni dren oprašujejožuželke. Plodovi so veliki kot grah, viseči in podolgovato jajčasti. Ko so zreli, so rdeči. Les je trd, zato iz njegaizdelujemo orodje.Navadni jagodnjak — Fragaria vescaBeli cvetovi se razvijejo na odlakanih steblih brez listov. Listi so tridelni in spodaj svilnato dlakavi. Raste na svetlihobronkih gozda, posekah, jasah in ob grmičevju. Plod je biren in je sestavljen iz številnih oreškov. Rečemo mu tudijagoda, čeprav to poimenovanje ni pravilno. V višino zraste do 20 cm. Cveti od aprila do junija.Drevo je visoka rastlina z velikim enojnim olesenelim steblom, ki ga imenujemo deblo. Drevesno deblo je skorajv celoti iz odmrlih snovi. Njegovo notranjost sestavljajo mrtve cevaste celice, po katerih voda potuje do listov.Živi del je tanek sloj celic pod skorjo. Po teh celicah potujejo hranilne snovi. Osrednji del zelo starih dreves zgnije– gnitje povzročajo glive –, in deblo postane votlo. Drevo je še vedno živo, dokler je zunanja plast zdrava. Vodo zraztopljenimi neorganskimi snovmi črpa iz zemlje s koreninami. Poznamo tri poglavitne skupine dreves (listavce,iglavce in palme), pa tudi drevesom podobne rastline: olesenele praproti, sagovce in orjaške bambuse. Med listavcije veliko dreves, ki v neugodnih razmerah listje odvržejo. Taka drevesa so pogosta v zmernem podnebnem pasu.Mejo med grmom in drevesom težko določimo. Nekateri uvrščajo med drevesa vse lesnate rastline, ki zrastejo večkot 6 metrov visoko. Drevesa imajo eno olesenelo steblo, grmi pa imajo več olesenelih stebel, razraščenih tik nadzemljo.Zelnate rastline nimajo olesenelih stebel. Večina zelnatih rastlin v gozdu so zelnate trajnice. To so večletne zelnaterastline, pri katerih nadzemni deli prezimijo pod opadom ali pa jeseni odmrejo. Podzemni deli preživijo zimo vobliki čebulic, gomoljev ali korenik, v katerih so shranjene hranilne snovi. Vsako pomlad zrastejo nova stebla, listi,cvetovi in plodovi.Nekaj drevesnih vrst v SlovenijiBukev — Fagus sylvaticaČe človek ne bi posegal v gozd, bi bila bukev prevladujoča vrsta v naših gozdovih. Bukev zraste v višino do 40 m.Deblo je ravno in visoko, nato pa se razveji v mogočno krošnjo. Skorja je gladka, srebrno sive barve. Listi so po-25