Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

Preprost primer preslikave z lomom dobimo, če iz zraka opazujemo predmete, ki ležijo v vodi, njena gladina pa jemirna in ravna. Vidimo jih bolj ali manj popačeno. Če opazujemo predmete skoraj navpično (tako da je vpadni kotskoraj nič), so videti bliže vodni gladini, popačenje oblik pa je tako majhno, da ga je težko opaziti. Čim bolj poševnoglede na gladino gledamo, tem večje je popačenje. Pojav je skiciran na skici 6. Od točke A na predmetu, ki je vvodi, se širi svetloba v vse smeri. Na vodni gladini se ti žarki lomijo po lomnem zakonu. Ker gre za prehod iz optičnogostejše v optično redkejšo snov, se žarki lomijo stran od vpadne pravokotnice, torej se še dodatno razširijo.Ti žarki padejo v oko opazovalca, ki je v zraku. Opazovalec vidi žarke tako, kot bi izhajali iz presečišča podaljšanihžarkov (točka A’). Slika (točka A’) je videti bliže gladini, kot je predmet (točka A). Kadar gleda opazovalec zelo poševno,je predmet tudi zelo premaknjen, slika večjih predmetov pa je popačena. Skica 6. Nastanek slike pri gledanju predmeta v vodi.Optične preslikave po navadi delamo s pripomočki, ki preusmerjajo svetlobne žarke, na primer z zrcali in lečami.Naprave, ki združujejo enega ali več takih elementov, so optične naprave. Preprosta optična naprava je tudi oko,poznamo pa še fotoaparat, diaprojektor, grafoskop, mikroskop, periskop, daljnogled …Na tej učni stopnji obravnavamo le preslikave zelo oddaljenih predmetov skozi lečo. Žarki, ki prihajajo od zelo oddaljenihpredmetov, so praktično vzporedni. Žarki, ki so vzporedni optični osi, se po prehodu zbiralne leče sekajo vnjenem gorišču. Medsebojno vzporedni žarki, ki niso vzporedni z optično osjo, se po prehodu zbiralne leče sekajov točki. Ta leži v ravnini, ki je pravokotna na optično os in gre skozi gorišče. Tej ravnini pravimo goriščna ravnina.Na njej nastane ostra slika zelo oddaljenih predmetov.Pri preprostih preslikavah s pomočjo loma in odboja smo namesto dveh žarkov, ki omejujeta svetlobo, ki pade voko opazovalca, v učbeniku narisali le sredino svetlobnega curka. Tako smo se izognili zapletenim skicam in jasnejepredstavili lom žarkov na meji dveh snovi.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaKaj se zgodi s svetlobo v prozorni snovi1. Kaj se zgodi s svetlobo na vodni gladiniOpazujemo odboj in lom svetlobe na vodni gladini. Za dobro vidnost pojava moramo počakati, da se gladina popolnomaumiri. Dobro je tudi, da je svetloba v prostoru čim bolj usmerjena. Najbolje je, če smo pri oknu, skozikatero sije sonce. Kadar opazujemo pravokotno na gladino, je odboj svetlobe majhen. Odbije se le približno 2 %celotne gostote svetlobnega toka, vsa preostala svetloba pa nemoteno nadaljuje pot v vodo. Pri takem opazovanjugladino zelo slabo vidimo, saj se od nje odbije (pre)malo svetlobe. Kadar gladino gledamo zelo poševno(vpadni kot naj bo veliko večji od 45 0 ), odbojnost vodne gladine močno naraste. Gladina deluje kot zrcalo, zatojo zelo dobro vidimo. Pri našem načinu opazovanja bomo videli zgolj svetlobo oziroma pokrajino, ki jo sicer vidimoskozi okno. Pričakujemo, da učenci znajo opisati razliko med obema načinoma opazovanja. Vzpodbujajmojih, da povedo svoje domneve, kaj se je zgodilo in zakaj.Odboj in lom svetlobe2. Kako vidiš slamico v kozarcu z vodo?Namesto slamice lahko vzamemo ravno paličko, na primer svinčnik. Pogledi nanjo so zelo različni in odvisni odsmeri opazovanja. Žarki potekajo od slamice, se lomijo na vodni gladini, pri vstopu v kozarec in pri izstopu iznjega. Katere žarke opazujemo, je odvisno od tega, kako pogledamo kozarec in slamico v njem.103