Preveri svoje znanje1. S primeri razloži pojava odboja in loma svetlobe. Po čem se pojava razlikujeta?Od ravnega zrcala se svetloba odbije, skozi steklo pa potuje in na meji med zrakom in steklom spremeni smer.Še nekaj primerov loma svetlobe: pogled na svojo roko (nogo) v vodi, opazovanje rib skozi steno akvarija,opazovanje pod morsko gladino z masko ali brez nje, gledanje skozi korekcijska očala (opozorilo: sončna očalanavadno ne lomijo žarkov), opazovanje etikete na steklenici z <strong>za</strong>dnje strani …2. Po čem se zbiralne leče ločijo med seboj? Skiciraj potek žarkov skozi zbiralno lečo.Zbiralne leče so iz različnih snovi in so različno debele, <strong>za</strong>to se razlikujejo po goriščni razdalji.3. V očesu je zbiralna leča. Skiciraj očesno lečo in potek žarkov skoznjo, kadar oko gleda zelo oddaljene in kadargleda bližnje predmete.4. Razišči babičina ali dedkova očala. Ugotovi, katere vrste leča je v njih, in izmeri goriščno razdaljo leč v očalih.Starejši ljudje so največkrat daljnovidni, <strong>za</strong>to so leče v njihovih očalih zbiralne. Če poznamo dioptrijo očal, lahkogoriščno razdaljo izračunamo kot f = 1 / D, rezultat je podan v metrih (glej naprej Dodatne ideje <strong>za</strong> popestritev pouka,Improvizirane zbiralne leče); to nam bo pomagalo oceniti, kako natančno so učenci izmerili goriščno razdaljo.Predlogi dodatnih vprašanj <strong>za</strong> preverjanje znanja• Obkroži pravilne trditve, napačne popravi:√ Na ravnem zrcalu se svetloba odbije.√ Na meji dveh različnih snovi, ki prepuščata svetlobo, se nekaj svetlobe odbije, preostala svetloba pa grev drugo snov in pri tem spremeni smer.c. Na meji dveh različnih prozornih snovi se smer svetlobe ne spremeni.√ Žlica v ko<strong>za</strong>rcu vode je videti drugačna, kot je v resnici.e. Ko stojimo v vodi, se nam naše noge zdijo daljše krajše, kot so v resnici.• V levem stolpcu so <strong>za</strong>četki, v desnem pa konci trditev o lečah. Poveži dele stavkov tako, da bodo nastalepravilne trditve.Poznamo zbiralne inPo prehodu zbiralne lečeZbiralna leča je na srediniPo prehodu razpršilne lečeRazpršilna leča je na sredinise žarki zbirajo.se žarki razpršijo.debelejša kot na robovih.razpršilne leče.tanjša kot na robovih.• Kaj se zgodi s svetlobo, ko pade na ravno zrcalo?Pomembno je, da učenci odgovorijo, da se svetloba na ravnem zrcalu odbije. Zelo dobro je, če odgovorvsebuje še kako trditev iz odbojnega <strong>za</strong>kona.• Kaj se zgodi s svetlobo, kadar pade na mejo dveh različnih snovi, ki jo prepuščata?Možnih je več pravilnih odgovorov. Pravilni odgovor govori o lomu svetlobe. Zelo dobro je, če učenci odgovorijo,da se del svetlobe odbije, del pa lomi. Še bolje je, če v odgovor <strong>za</strong>pišejo tudi, da se žarek lomi le pripoševnem vpadu, pri pravokotnem pa nadaljuje pot v <strong>za</strong>četni smeri.• Kateri vrsti leč poznaš? Po čem se razlikujeta?Zbiralne in razpršilne leče. Razlikujeta se po tem, kako se po prehodu leče lomijo vzporedni žarki. Zbiralneleče so na sredini debelejše kot na robu, razpršilne pa so na sredini tanjše in na robu debelejše. Odgovornaj vsebuje vsaj eno od obeh trditev.• Na zbiralno lečo pada snop vzporednih žarkov, ki so vzporedni z optično osjo. Kako imenujemo točko, vkateri se ti žarki zberejo po prehodu leče?To točko imenujemo gorišče leče.• Kaj je goriščna razdalja leče?To je razdalja med goriščem in lečo.V ravnem zrcalu vidimo sliko v odbiti svetlobi. Je prava ali navidezna?Slika nastane v presečišču podaljšanih žarkov, <strong>za</strong>to je navidezna.108
• Slika zelo oddaljenih predmetov, ki nastane z zbiralno lečo, je realna. Kako to vemo?Slika nastane v presečišču žarkov, in ne njihovih podaljškov. Tako sliko lahko ujamemo na <strong>za</strong>slon. (Navideznihslik ne moremo ujeti na <strong>za</strong>slon, saj v podaljških žarkov ni svetlobe.)• Katere vrste leča je v človeškem očesu?V očesu je zbiralna leča.• Kako se očesna leča spreminja, da lahko vidimo ostre slike različno oddaljenih predmetov?Očesna leča se stiska in sprošča. To uravnavajo posebne krožne mišice, ki jo obdajajo.Strokovna literatura• Rudolf Kladnik, Energija, toplota, zvok, svetloba, Fizika <strong>za</strong> srednješolce 2, DZS 1995.• Hans Breuer, Rosemarie Breuer, Janez Strnad, Atlas klasične in moderne fizike, DZS 1993.• M. Hribar, S. Kocijančič, A. Likar, S. Oblak, B. Pajk, V. Petruna, N. Razpet, B. Roblek, F. Tomažič,M. Trampuž, Elektrika, svetloba, snov, Fizika <strong>za</strong> 3. in 4. letnik srednjih šol, Modrijan 1999.• Conrad G. Mueller, Mae Rudolph, Svetloba in vid, MK 1970.• http://www.greenscreen.org/newsletter/articlesjr/ThoseEyes.html• http://cvs.anu.edu.au/andy/beye/gallery.htmlZAPISKI109
- Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22:
• seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24:
GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28:
Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30:
Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32:
SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34:
Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36:
GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38:
ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40:
MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42:
PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44:
GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46:
LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48:
Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50:
Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52:
Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54:
Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55 and 56:
12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 57 and 58: • Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60: Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62: 3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64: Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66: Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71 and 72: Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 73 and 74: Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76: Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78: SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80: POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82: OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84: Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85 and 86: KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 87 and 88: Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 89 and 90: OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91 and 92: 5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94: KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95 and 96: ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98: Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100: SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102: Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104: Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106: 10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107: izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 111 and 112: ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116: ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118: ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122: Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124: Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125 and 126: OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 127 and 128: Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129 and 130: Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132: 3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134: Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136: z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137 and 138: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 139 and 140: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141 and 142: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143 and 144: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146: • Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147 and 148: • Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150: Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151 and 152: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154: Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156: V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158: • Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160:
Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161 and 162:
ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 163 and 164:
2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165 and 166:
• Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167 and 168:
Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 169 and 170:
PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172:
Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174:
4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176:
Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178:
V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180:
mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182:
PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184:
hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186:
str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188:
Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere