klope. Takrat se parijo. Samci redko sesajo kri, gostitelji odrasle samice pa so srne, jeleni, domače živali in človek.Samica sesa kri teden dni, nato odpade z gostitelja in odloži do 2000 jajčec. Pri nas razvojni krog gozdnega klopatraja eno do dve leti, izjemoma tri leta.Gozdni klop je v Sloveniji in Evropi najpogostejši prenašalec lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa.Obe bolezni uvrščamo med zoonoze, saj se z živali prenašajo na človeka. Povzročitelj lymske borelioze je bakterijaborelija (Borelia burgdorferi), klopnega meningoencefalitisa pa virus.Z borelijami se klopi okužijo med sesanjem na malih sesalcih, ki so ‘’rezervoar’’ <strong>za</strong> povzročitelje bolezni. Borelijeprodrejo iz klopovega črevesa do žlez slinavk. S klopovo slino se prenesejo v naslednjega gostitelja. Ličinke in nimfeprenašajo borelijo na male sesalce, odrasli klopi pa na srne, jelene, domače živali in človeka. Mali sesalci, srne injeleni ne zbolijo (v nasprotju s človekom in z domačimi živalmi).Pri lymski boreliozi se od dva dni do nekaj tednov po klopovem vbodu na mestu vboda lahko pojavi rdečina, ki seširi. Nato izgine. Po več tednih se lahko pojavijo bolečine v mišicah, parali<strong>za</strong> obra<strong>za</strong> in znaki meningitisa. Mesece inleta pozneje sledi kronično obdobje z utrujenostjo, kožnimi spremembami, ohromitvami, pri<strong>za</strong>detostjo sklepov. Vprvi fazi je zdravljenje preprosto z antibiotiki, v naslednjih fa<strong>za</strong>h pa dolgotrajno in bolezen lahko pusti posledice.Klopni meningoencefalitis povzroča več virusov. V prvem obdobju bolezni, ki traja od enega do osem dni, so znakirazlični: slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol, vročina, slabosti, bruhanje in driska. Po enem do 20 dnehumiritve se <strong>za</strong>čne drugo obdobje bolezni. Pri<strong>za</strong>deto je osrednje živčevje. Zdravljenje je simptomatsko, obvezen paje počitek. Bolniki se popolnoma pozdravijo, posledice bolezni pa lahko ostanejo več let.Ocenjujejo, da je v Sloveniji z borelijami okuženih do 30 % nimf in do 50 % odraslih klopov, z virusnim meningoencefalitisompa veliko manj.V gozdu se <strong>za</strong>varujemo s primerno obutvijo in obleko. Priporočljivi so dolgi rokavi in dolge hlače, tkanina naj bodrseča, da se klopi ne morejo prijeti, in svetlih barv, da klopa hitreje opazimo. Obstajajo tudi kemična <strong>za</strong>ščitnasredstva v obliki mazil in razpršil, vendar njihova uporaba ne <strong>za</strong>gotavlja stoodstotne <strong>za</strong>ščite, poleg tega pa lahkoškodujejo zdravju. Najučinkoviteje je čim prej poiskati in odstraniti klopa. Klopa izpulimo, pri čemer ni nič hudega,če del ostane v koži, saj je to največkrat rilček. Izkušnje kažejo, da je verjetnost okužbe manjša, če klopa odstranimov 24 urah. Znano je namreč, da so borelije v klopovem srednjem črevesu še neaktivne. Šele ko <strong>za</strong>čne klopsesati kri, se borelije aktivirajo in prodrejo v slinavko, kar traja od 4 do 24 ur.Pajki — AraneaPajke uvrščamo med pajkovce. Pri pajkih se nečlenjen <strong>za</strong>dek s pecljem pritrjuje na glavoprsje. Na <strong>za</strong>dku so predilnebradavice z izvodili predilnih žlez. Skoznje izločajo tekočino, ki se na zraku strdi v tanko in zelo močno raztegljivonit. Ta ima premer 0,003 mm in je precej močnejša kot jeklena žica enake debeline. Pajki predejo iz niti pasti,v katere lovijo plen. Pajčevine se med seboj zelo razlikujejo; nekateri pajki namreč lovijo leteče žuželke, drugi paprestre<strong>za</strong>jo žuželke, ki hodijo po tleh. Pajki čakajo na plen sredi pajčevine ali pa kje v bližini. Velikost mreže jepove<strong>za</strong>na s starostjo pajka, saj starejši pajki spredejo večjo mrežo. S pajčevino so pove<strong>za</strong>ni z nitjo. Nekateri čakajona plen v <strong>za</strong>sedi, medtem ko drugi nanj skočijo. Nekateri pajki pa ne predejo mrež, temveč v nit <strong>za</strong>predejo jajčeca.Pajki imajo na glavi par pedipalpov (tipal), ki so pri samcih preoblikovani v pomožni paritveni organ. Vanj samecvsrka kapljico semenske tekočine in jo prenese v samičino spolno odprtino.Pajki imajo na glavi tudi par helicer (pipalk), ki imajo na koncu izvodilo žleze strupnice. Njene izločke vbrizgajo vplen. Prebava je zunanja. Utekočinjen plen pajek vsrka v prebavilo.Dihala so lahko cevaste dihalnice (traheje) ali predalasta pljuča.Danes je na svetu znanih okoli 30.000 vrst pajkov, v Sloveniji približno 560 vrst in podvrst.Baldahinarji — LinyphiidaeV gozdu so zelo pogosti pajki iz družine baldahinarjev. Pajčevine spredejo v obliki baldahinov. Pod njimi in nadnjimi so labirinti iz niti, v katere se plen <strong>za</strong>plete in pade na baldahin. Tam ga čaka pajek baldahinar.Didaktična navodila, opozorila in predlogi <strong>za</strong> popestritev poukaSprehod z ogledali je <strong>za</strong> učence presenečenje in zelo prijetno doživetje. Učenci se lahko postavijo v kolono. Sprednjegaprimejo z levo roko <strong>za</strong> ramo. V desno roko primejo ogledalo in si ga postavijo pod nos. Učitelj vodi kolono.Za sprehod si je dobro izbrati pot, ob kateri rastejo listavci in iglavci, in sicer tam, kjer so nekatere veje tik nadglavami učencev, nekatere pa visoko na njimi in se vidi tudi nebo. Tako imajo občutek, da se bodo <strong>za</strong>leteli v vejoali pa stopili v prazno, ko <strong>za</strong>gledajo le nebo. Veje z listi so čudovite, ko jih opazujemo v ogledalu. Pri tem se učencismejijo in kričijo. Vse to pa je sproščujoč uvod v opazovanje in učenje.64
Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo, da ne poškodujemo ali odlomimo veje. Sunek pa mora biti nenaden, sicerživali ne popadajo z nje na rjuho. To je <strong>za</strong>nimiva opazovalna vaja, saj bodo učenci zelo presenečeni, koliko živaliživi na eni veji. Na rjuho popadajo mravlje, pajki, različni hrošči, klopi, stenice, gosenice in še kaj. To je <strong>za</strong>nimivodelati tudi zgodaj spomladi, ko poganja listje na drevju in grmovju. Živali naj učenci opazujejo z lupo. Tisto, ki jimje najbolj všeč, lahko narišejo ali fotografirajo. Z živalmi naj ravnajo zelo nežno, saj so krhke. Padec z veje jim neškoduje, stiski in grobo ravnanje pa prav gotovo. Učenci naj jih skušajo s pomočjo dodatne literature določiti doposameznih skupin in poiskati njihova imena (slednjih ne <strong>za</strong>htevamo <strong>za</strong> oceno). To je sicer težko, ker veliko tehživali nima slovenskega imena. Po ogledu živali stresemo na tla pod vejo, na kateri so živele.Pri tem delu se s primerno obleko in obutvijo <strong>za</strong>varujemo pred klopi. Učence opozorimo na resnično nevarnost klopov.Doma naj se pregledajo, čim prej odstranijo pritrjene klope in operejo obleko. Pomembno je, da tudi starše učencevpoučimo o klopih in njihovi nevarnosti. Škoda bi bilo, da bi se <strong>za</strong>radi klopov izogibali gozda in sprehodov v njem.Žuželke in pajkovce obravnavamo tudi v morju in celinskih vodah.Gosenice laže gojimo spomladi, saj jih jeseni v naravi težko najdemo. Pri gojenju lahko opazujemo hranjenje, rast,levitev in popolno preobrazbo žuželk. Metulja nato izpustimo na<strong>za</strong>j v naravo, in sicer v bližini kraja, kjer smo našligosenico. Gosenica se hrani z rastlino, na kateri smo jo našli.Pri bukovi hržici ne moremo opazovati razvoja, ker se vse dogaja v šiški. Zanimivo pa je pričakovanje učencev, kajse bo razvilo iz šiške in kakšna je žival, ki živi v njej. Bukov list s hržico poberemo, takoj ko jeseni odpade z drevesa.Gojenje gosenic metuljev in bukove hržice v razredu je zelo pomembno. Učenci naj sami skrbijo <strong>za</strong>nje, učitelj najjih pri tem le vodi in usmerja. Tako bodo učenci spoznali, katero hrano in kakšne razmere živali potrebujejo <strong>za</strong>življenje; na ta način se bodo veliko naučili o živalih, ki jih bodo gojili.Odgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje1. Katere živali živijo na veji drevesa?Na veji med drugimi živijo tudi številne žuželke in pajki (pa tudi ptiči, manjši sesalci).2. S čim se hranijo? Napiši nekaj primerov.Ličinke lubadarjev se hranijo z lesom. Lešnikar se hrani z listi in poganjki leske. Velika mravlja se hrani z izločkilistnih uši.3. Ali lahko ličinka brezovega <strong>za</strong>vijača uniči vse breze v gozdu?V naravi vlada ravnotežje, tako ličinka brezovega <strong>za</strong>vijača ne more uničiti vseh brez v gozdu, saj ima naravneplenilce.4. Čemu uporabljajo pikapolonice v kmetijstvu?Ličinke pikapolonic in odrasle pikapolonice so plenilci. Hranijo se z listnimi ušmi in manjšimi ličinkami žuželk.5. Kaj se zgodi, če z letali raztresejo strup proti komarjem nad gozdom z jezerci?Zaradi strupa poginejo ličinke komarjev, pa tudi vse druge ličinke in odrasle žuželke v jezeru. Z <strong>za</strong>strupljenimižuželkami se hranijo ribe in dvoživke, ki pa so na strup običajno bolj občutljive kot komarji in druge žuželke.Tako porušimo ravnovesje v naravnem jezeru, saj večinoma nekaj komarjev preživi, postanejo odporni na tastrup in se razmnožujejo še naprej, kar pa ne velja <strong>za</strong> ribe, dvoživke in ptice.Strokovna literatura• M. Virant Doberlet, Leksikon živalstvo, CZ 1997.• H. Garms, L. Borm, Živalstvo Evrope, MK 1981.• Živalstvo Slovenije, Tehniška <strong>za</strong>ložba Slovenije, 2003.65
- Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14: 22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16: 29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18: 34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20: • razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22: • seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24: GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28: Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30: Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32: SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34: Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36: GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38: ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40: MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42: PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44: GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46: LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48: Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50: Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52: Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54: Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55 and 56: 12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 57 and 58: • Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60: Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62: 3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63: Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 67 and 68: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71 and 72: Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 73 and 74: Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76: Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78: SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80: POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82: OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84: Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85 and 86: KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 87 and 88: Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 89 and 90: OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91 and 92: 5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94: KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95 and 96: ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98: Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100: SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102: Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104: Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106: 10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108: izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110: • Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112: ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116:
ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118:
ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120:
ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122:
Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124:
Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125 and 126:
OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 127 and 128:
Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129 and 130:
Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132:
3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134:
Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136:
z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137 and 138:
Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 139 and 140:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141 and 142:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143 and 144:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146:
• Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147 and 148:
• Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150:
Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151 and 152:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154:
Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156:
V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158:
• Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160:
Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161 and 162:
ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 163 and 164:
2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165 and 166:
• Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167 and 168:
Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 169 and 170:
PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172:
Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174:
4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176:
Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178:
V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180:
mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182:
PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184:
hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186:
str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188:
Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere