Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja

More documents

Recommendations

Info

Učenci lahko izmerijo srčni utrip pred naporom in po njem. Po naporu se frekvenca utripa hitro zmanjšuje, zatomoramo meritev izvesti dovolj hitro. Na primer, preštejemo število utripov v 15 sekundah in potem to številomnožimo s 4, da dobimo število utripov na minuto. To količino imenujemo tudi frekvenca. Za vajo jo lahko preračunajov Hertze.Učence opozorimo, da obstajajo merilniki srčnega utripa za športnike in rekreativce. Pokažemo jim kakega alipa ga v šolo prinese kdo izmed učencev. Ti merilniki srčnega utripa lahko izračunajo tudi porabo energije zarekreativca. Morda pripravi učenec, ki ima doma tako napravo, kratko predstavitev pred celim razredom.5. Kisik pri fotosinteziPri fotosintezi osvetljene rastline vežejo ogljikov dioksid iz zraka s pomočjo vode v glukozo. Za to je potrebnaenergija, ki jo rastline pridobijo iz svetlobe. Največ kisika na zemlji pridelajo alge na morskem površju.Učenciponovijo, kar vedo o fotosintezi. Fotosinteza ne more potekati v temi. Velika večina rastlin sprejema svetlobo zzelenim listnim barvilom (klorofil), ki je sprejemnik svetlobe. Pri nekaterih organizmih pa sprejema svetlobo rdečebarvilo, na primer pri rdečih algah. Morda je dobro, da za to izjemo izvedo le tisti, ki so radovednejši. Neosvetljenerastline dihajo, pri čemer porabljajo kisik. Pri dihanju poteka presnova rastlin, za kar je potreben kisik.6. Kaj nastaja pri gorenju plinov?Pri gorenju zaradi visoke temperature nastane vodna para, ki se kondenzira na hladnih površinah. Vidi se kotrosa na hladnem kozarcu.Pojav lahko opazimo tudi, ko se iz dimnikov plinskih peči vali bel »dim«, ki ni nič drugega kot vodna para. Prigorenju zemeljskega plina nastane veliko vode, saj se vodik (4 atomi) iz metana (tj. zemeljskega plina) spojijo vdve molekuli vode, ogljikov atom pa v molekulo CO 2.Pri gorenju vodika nastane v glavnem le vodna para, zato je vodik gorivo, ki še najmanj ali skoraj nič ne onesnažujezraka pri gorenju.Odgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje1. Naštej vsaj dve podobnosti in dve razliki med gorenjem in dihanjem v celicah.Za oba procesa sta potrebna kisik in organska snov. Morda bodo učenci organsko snov poimenovali drugače,na primer gorivo ali hrana. Oba procesa sta oksidaciji, to je spajanje s kisikom. Pri obeh procesih se tudi sproščatoplota in nastajata ogljikov dioksid in voda. Za gorenje potrebujemo gorivo, ki med procesom zgori. Gorivopri dihanju pa je hrana. Hrana in gorivo se med seboj razlikujeta. Gorenje poteka pri višji temperaturi kot dihanje.Poleg tega je gorenje hitra in burna reakcija, medtem ko dihanje poteka počasi.Pod pojmom »dihanje« v nalogi razumemo celično dihanje.2. Katero lastnost plinov, ki sestavljajo zrak, uporabljamo pri njihovem ločevanju?Pri ločevanju plinov iz mešanice uporabljamo njihovo različno vrelišče.Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja• Ali je zrak zmes, spojina ali element?Zrak je zmes plinov.• Kateri plini sestavljajo zrak?Dušik, kisik, argon (žlahtni plini), ogljikov dioksid, vodni hlapi in drugo.• Pri katerih procesih potrebujemo kisik?Kisik potrebujemo za dihanje in pri gorenju.• Kateri plin se pri gorenju porablja, kateri nastaja?Pri gorenju se porablja kisik, nastaja pa ogljikov dioksid ali ogljikov oksid, včasih tudi žveplov dioksid.• Naštej nekaj vzrokov za onesnaževanje zraka.Gorenje fosilnih goriv, industrijski izpuhi in podobno.• Zakaj se slabo počutiš, če si dalj časa v zaprtih prostorih, kjer je veliko ljudi?V takih prostorih je zrak slab, kar pomeni, da je v njem manj kisika in več ogljikovega dioksida.• V spodnjih odstavkih so opisi plinov, ki sestavljajo zrak. V stavkih manjkajo nekatere besede. Dodaj jih inodstavkom dodaj naslove. (V nalogi manjkajo podčrtane besede.)122
Naslov: KisikŽivali in rastline ga dobijo iz zraka ali iz vode. Ker je kemijsko zelo aktiven, ga najdemo v številnih oblikahna različnih mestih. Njegov delež v zraku je približno ena petina.Naslov: DušikV zraku ga je največ, okoli tri petine. Kemijsko precej neaktiven plin. V vodi se slabo raztaplja. Tekočegauporabljajo za hitro zamrzovanje hrane in v medicini. Je pomemben sestavni del beljakovin v vsaki celici.Sestavlja tudi amonijak in dušikove kisline. Živali ga dobijo s krmo, rastline pa iz prsti.Naslov: Ogljikov dioksidKoličina v zraku se z leti počasi povečuje zaradi porabe fosilnih goriv. Rastline ga uporabljajo pri fotosintezi.Naslov: ArgonKemijsko je slabo aktiven, zato ga v žarnicah uporabljajo kot zaščitni plin.Naslov: Vodni hlapiKoličina v zraku se zelo spreminja. Odvisna je od temperature zraka. Če se v ozračju spremeni iz plinastegav kapljevinasto agregatno stanje, nastanejo megla in dežne kaplje.• Naštej vsaj eno podobnost in razliko med popolnim in nepopolnim gorenjem.Obe vrsti gorenja sta spajanje s kisikom ali oksidacija. Pri popolnem gorenju nastaja ogljikov dioksid, prinepopolnem pa ogljikov monoksid.Strokovna literatura• Jane Walker: Posegi v naravo. Onesnaževanje ozračja, DZS, 1996.ZAPISKI123
Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
Page 21 and 22:
• seznanijo se s prehranjevalnimi
Page 23 and 24:
GOZDKaj mislite, kako si odlična u
Page 25 and 26:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
Page 27 and 28:
Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
Page 29 and 30:
Učenci naj opazujejo drevesa iste
Page 31 and 32:
SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
Page 33 and 34:
Svetila in osvetljena telesa2. Nari
Page 35 and 36:
GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
Page 37 and 38:
ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
Page 39 and 40:
MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
Page 41 and 42:
PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
Page 43 and 44:
GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
Page 45 and 46:
LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
Page 47 and 48:
Strokovna literatura• Franc Bati
Page 49 and 50:
Stopnja povezanosti osnovnih gradni
Page 51 and 52:
Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
Page 53 and 54:
Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
Page 55 and 56:
12. Izmeri prostornino žebljička.
Page 57 and 58:
• Besedilu dodaj pravilne enote.P
Page 59 and 60:
Humus ali prhlina je organska snov,
Page 61 and 62:
3. Kako nastaja rodovitna prst?List
Page 63 and 64:
Stenice — HeteropteraStenice uvr
Page 65 and 66:
Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
Page 67 and 68:
Page 69 and 70:
Page 71 and 72: Zvok potuje po različnih snoveh ra
Page 73 and 74: Preveri svoje znanje1. S primerom o
Page 75 and 76: Rumenoglavi kraljiček — Regulus
Page 77 and 78: SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
Page 79 and 80: POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
Page 81 and 82: OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
Page 83 and 84: Kritično so ogrožene tri vrste ta
Page 85 and 86: KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
Page 87 and 88: Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
Page 89 and 90: OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
Page 91 and 92: 5. V preglednico zapiši lastnosti
Page 93 and 94: KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
Page 95 and 96: ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
Page 97 and 98: Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
Page 99 and 100: SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
Page 101 and 102: Kadar žarek pada iz optično redke
Page 103 and 104: Preprost primer preslikave z lomom
Page 105 and 106: 10. Naredi camero obscuro!Predlagam
Page 107 and 108: izrazito daljnovidni. Njihov vid je
Page 109 and 110: • Slika zelo oddaljenih predmetov
Page 111 and 112: ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
Page 113 and 114: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
Page 115 and 116: ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
Page 117 and 118: ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
Page 121: Ogljikov dioksid je eden od toplogr
Page 125 and 126: OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
Page 127 and 128: Naše temeljne ugotovitve so nasled
Page 129 and 130: Za zelo radovedne• Skozi pretočn
Page 131 and 132: 3. Kako lahko iz trde vode narediš
Page 133 and 134: Učenci zapišejo podatke v pregled
Page 135 and 136: z dvema svetiloma svetimo tako, da
Page 137 and 138: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
Page 139 and 140: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
Page 145 and 146: • Mikroskopsko majhne živali so
Page 147 and 148: • Školjke imajo nogo, dvodelno l
Page 149 and 150: Odgovor na vprašanjePreveri svoje
Page 153 and 154: Prepričana sem, da ti bo tvoj last
Page 155 and 156: V tem obdobju jih hranimo s prekuha
Page 157 and 158: • Orientirajo se po zvezdah in oz
Page 159 and 160: Strokovna literatura• D. M. Cochr
Page 161 and 162: ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
Page 163 and 164: 2. Zakaj je voda tako pomembna za
Page 165 and 166: • Kaj lahko sami naredimo za manj
Page 167 and 168: Vedenje živali je odvisno tudi dog
Page 169 and 170: PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
Page 171 and 172: Iz zapisanega lahko povzamem, da je
Page 173 and 174:
4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
Page 175 and 176:
Naslednja naloga je zgled za zaznav
Page 177 and 178:
V listnatih gozdovih je več podras
Page 179 and 180:
mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
Page 181 and 182:
PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
Page 183 and 184:
hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
Page 185 and 186:
str. 23: V delovnem zvezku si oglej
Page 187 and 188:
Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere
show all

Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja