Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

Talni sloj obsega tla ter rastlinske in živalske organizme v njih. Tla prekriva gozdni opad, ki ga sestavljajo mrtviostanki rastlin in živali.Zeliščni sloj tvori spodnja plast rastlin v gozdu. To so trave, zelnate rastline, lišaji, mahovi in glive. Rastline zrastejodo višine 0,5 m. Vrstna sestava je odvisna od svetlobnih in talnih razmer ter od vlage. Zeliščni sloj najbolje uspevazgodaj spomladi, ko pride do tal največ svetlobe v gozdu.Sloj podrasti sestavljajo mlada drevesa in grmi, visoki do 4 m. V grmovnem sloju uspevajo rastline, ki so odporneproti zasenčenju zaradi drevesnih krošenj. Grmovni sloj zasenči tudi tla in jih tako varuje pred izsušitvijo, z odpadlimilisti pa bogati gozdni opad. Poganjki in listi so hrana številnih rastlinojedcev. Grmovni sloj povečuje raznolikostgozda ter daje bivališče in hrano številnim živalim.Sledi sloj drevesnih debel in sloj krošenj. Slojevitost omogoča boljšo izrabo prostora in povečuje raznolikost. Drevesnekrošnje zadržujejo velik del sončne svetlobe in padavin, zato ustvarjajo posebne razmere za druge organizme,ki jim tako okolje ustreza.Ali je rob gozda drugačen od preostalega gozda?Gozdni rob je mejno območje med gozdom in drugim ekosistemom. Zelo pestro območje je kombinacija gozda intravnika. Na gozdnem robu živi veliko rastlin iz obeh ekosistemov in prav tako veliko živali. Mnoge si zavetje poiščejov gozdu, na travnik pa se hodijo prehranjevat.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaV gozdu si lahko ogledate različne rastline in primerjate med seboj drevo, grm in zelnato rastlino. Učenci naj sijih sami izberejo v gozdu in jih primerjajo med seboj. Seveda nas v tem poglavju najbolj zanimajo drevesa. Vsakučenec naj si izbere svoje drevo, ki mu je resnično všeč. Lahko ga objame, poboža in prisluhne pretakanju tekočinv njem. Drevo naj opazuje vse leto in izdela njegovo karto. Ni nujno, da drevo raste v gozdu.Drevesna karta: šeleshamer velikosti A1 naj učenec prisloni na drevo v višini, ki si jo sam izbere. Z barvico alivoščenko papir pobarva, da dobi odtis drevesne skorje (lahko tudi stranskih vej, če izraščajo na tem delu debla).Nato naj označi in izmeri višino, na kateri je naredil odtis. Prilepi lahko odpadle veje, liste, koščke lubja, semenain plodove, pa tudi mahove in lišaje, ki rastejo na drevesu. Poišče naj živali, ki živijo na drevesu in pod njim; lahkojih nariše ali fotografira. Z dodatno literaturo lahko določi njihovo skupino ali poišče njihova imena. Učenec najpogosto opazuje drevo. Morda je na njem ptičje gnezdo. Pomembno je, da učenec drevo res opazuje v naravi. Takobo spoznal drevo in veliko živih bitij na njem in ob njem. Opazil bo medsebojno povezanost in odvisnost vseh živihbitij na drevesu in okoli njega.Učenec naj nabere liste različnih dreves, tudi iglavcev. Liste naj potipa, zmečka med prsti in povoha. Med seboj najjih primerja čim več, da pride do skupnih lastnosti listavcev in iglavcev.Pričakujemo, da učenci osvojijo dejstvo, da so v zelenem listu poleg zelenega tudi druga barvila in da zelenorazpade prvo. Pri tem se lahko opremo na poznavanje barv in njihovega mešanja (učna snov naravoslovja za 6.razred). Za prikaz barvne sestave zelenega lista uporabimo metodo ločevanja snovi v zmeseh, kromatografijo.Sledimo le obema osnovnima ciljema, zato pripravimo kromatograme na zelo preprost način. Uporabljamo neškodljivekemijske snovi, kar omogoča tudi dolgotrajnejše delo brez posebnih varnostnih ukrepov v razredu ali doma.Kromatografijo kot postopek ločevanja zmesi obravnavamo pozneje, pri zmeseh, zato se tu ne ukvarjajmo zmetodo samo, ampak se usmerimo le na njene rezultate. Poskus ne more uspeti z žganjem, saj to vsebuje polegalkohola tudi druge kemične snovi, ki vplivajo na poskus. Kromatogrami dobro uspejo na risalnem listu, lahko pauporabimo tudi pivnik ali filtrirni papir. Kromatogram se ustvari približno v 2–3 urah. Če počakamo dalj časa, dobimointenzivnejše barve, oblika barvnih prog pa ostane nespremenjena. Za morebitno delo doma priporočamo, daostane papirnati trak v raztopini vso noč.Kromatogrami različnih drevesnih vrst, ki jih pripravimo po opisanem postopku, se med seboj razlikujejo, niso panatančno ponovljivi. Na to vpliva veliko dejavnikov, na primer kakovostno pripravljene raztopine in homogenostrisalnega lista. Za dokaz razpada klorofila staramo raztopino na svetlem prostoru. Čeprav hlapi niso zdravju škodljivi,je dobro, da kozarček zapremo, sicer nam raztopina izhlapi.S to dejavnostjo je možno narediti obsežno študijo, na primer primerjavo listnih barvil različnih vrst dreves, primerjavohitrosti razpadanja klorofila in študijo vpliva različnih dejavnikov (svetloba, temperatura).Poskus o izhlapevanju vode iz kuhinjske krpe in brisače je precej nazoren. To izkušnjo lahko učenec prenese naliste različnih dreves in sklepa, iz katerih listov izhlapi več vode v krajšem času.28