Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

ŽIVA BITJA V PRSTI INLISTNEM OPADUOperativni cilji• Spoznajo osnovne plasti (horizonte) gozdnih tal in jih primerjajo med seboj.• Seznanijo se z nastajanjem humusa v gozdu.• Raziskujejo listni opad v gozdu.• Prepoznavajo tipične predstavnike živih bitij v gozdnih plasteh.• Spoznajo značilne živalske predstavnike gozdnih tal.• Seznanijo se s posledicami steljarjenja za rastline in živali.• Naučijo se ugotavljati zveze med življenjskimi razmerami in prilagoditvami organizmov.• Znajo povezati živalske in rastlinske predstavnike v prehranjevalne splete.Teoretična izhodiščaGozdna tla so sestavljena iz treh slojev: sloja z organskimi ostanki, sloja, kjer se mešajo organske in neorganskesnovi, in sloja, kjer razpada matična kamnina. V sloju z organskimi ostanki je zgoraj sloj opada, pod njim slojrazkrojevanja in spodaj humusni sloj. Talne ali edafske živali naseljujejo vse sloje tal. V zgornjem sloju je dovoljhrane, prostora za bivanje, dovolj kisika in primerna vlažnost, zato je številčnost in pestrost živalskih vrst največja.Z globino se življenjske razmere slabšajo, zato je živih bitij vse manj.Gozdni opad so mrtvi ostanki rastlin in živali (odpadli listi, sadeži, semena, veje, skorja, poginule živali) ter ostankiin iztrebki živali. Vsi ti ostanki se razkrajajo v prhlino. V gozdnem opadu je veliko organskih snovi, ki so izvor energijeza talne organizme. V njem poteka mineralizacija organskih snovi. Hitrost je zelo različna. Hitro se razkrojijolisti jesena in lipe, počasi pa listi bukve, hrasta ter iglice bora, jelke in macesna.Suha teža enoletnega opada na gozdna tla znaša od 6000 do 14.000 kg/ha. Ta količina opada se mora predelati,da se ohrani ravnovesje snovi v tleh. Za to poskrbijo živali v tleh, ki se hranijo z listnim opadom. S čeljustmi zdrobijoliste v drobce mikrometrskih velikosti. Čim manjša je žival, tem temeljiteje razdrobi liste. Iztrebki talnih živali sovir hrane talnih bakterij in gliv, ki nadaljujejo razgradnjo organskih snovi v neorganske.Razgradnja listov poteka postopoma, ker so zelo trdi. Najprej se z njimi nahranijo deževniki, stonoge in mokrice.Rastlinski ostanki v njihovih iztrebkih so pomešani z bakterijami in glivami. S temi iztrebki se hranijo pražuželkeskakači, enhitreji in rožene pršice.V rastlinskih ostankih so organske snovi: sladkorji, škrob, celuloza, pektin, lignin, olja, beljakovine, hitin, vosek,smola, tanin in še kaj. Nekatere snovi so neužitne ali pa celo strupene (tanin). Prebavne encime za njihovo razgradnjoimajo rožene pršice. Ker ima ta hrana nizko hranilno vrednost, je pojedo od 1 do 25 % telesne teže.Gozdna tla prekopavajo številne živali: krti, deževniki, mravlje in voluharice. Ti kopači poskrbijo za prehajanjeplinov v prst in iz nje ter s tem za prezračevanje tal. Po rovih odteka tudi deževnica; tako se preprečuje erozija,podtalnica pa postaja bogatejša.Deževniki, mokrice in nekatere stonoge požirajo poleg listov tudi mineralne snovi iz tal. V njihovem črevesju ssodelovanjem simbiontskih bakterij nastane organsko-mineralni kompleks, ki veže vodo in ione. Taka tla so rahla,zračna, hranilna, vežejo vodo in so zato tudi rodovitna.V prsti je veliko talnih bakterij in gliv. Z njimi se hranijo nekateri skakači in pršice, ki nato s svojimi iztrebki širijotrose bakterij in gliv. S trosi gliv okužijo mlada drevesa, ki živijo v mikoriznem sožitju z glivo, in tako prispevajo kohranjanju gozdnih združb.Osnovni pretok energije skozi gozd predstavlja detritna prehranjevalna veriga, v povezavi s prehranjevalno verigopašnje. O detritni verigi govorimo, če je njen prvi člen mrtva organska snov, detrit. Živali, ki se hranijo z detritom,imenujemo detritofagi (npr. maloščetinci, stonoge in polži). Lahko so rastlinojedci, vsejedci ali celo plenilci. Detritofagiomogočajo nadaljnji razkroj snovi bakterijam in glivam, ki so končni člen v detritni prehranjevalni verigi. Neorganskesnovi, ki se sprostijo pri razkroju, porabljajo zelene rastline; te so prvi člen v prehranjevalni verigi pašnje.Medsebojno povezavo prehranjevalnih verig imenujemo prehranjevalni splet.58