MORJEUvodŽiva bitja v morju in ob njem sem v učbeniku predstavil tako, da so upoštevani cilji, ki so <strong>za</strong>pisani v učnem načrtu.Učence spodbujam in usmerjam, da vzpostavijo z naravo neposreden stik in prihajajo do spoznanj z lastnim iskanjemin odkrivanjem.To najlaže dosežejo otroci z Obale. Večini slovenskih otrok pa morje ni vedno dostopno. V učbeniku in delovnemzvezku sem jim naka<strong>za</strong>l pot, po kateri lahko vseeno pridejo do kakovostnega znanja o morju.Učencem veliko sporočajo izbrane fotografije. Na njih so tudi vrstniki, ki skupaj z učitelji navdušeno raziskujejo.Nekatera morska bitja smo <strong>za</strong> kratek čas vzeli iz vode in jih fotografirali tudi v rokah. Tako si bodo učenci lažepredstavljali njihovo pravo velikost. Verjamem, da bodo <strong>za</strong>čutili tudi naš spoštljiv odnos do narave.Pomembno vlogo v učbeniku imajo ilustracije. Z njimi smo ponazorili tisto, česar s fotografijo nismo mogli.Zaradi preglednosti sem učno vsebino v učbeniku razdelil na več manjših smiselnih enot. V uvodu v posameznoučno poglavje sem <strong>za</strong>pisal kakšno svojo izkušnjo in eno ali več vprašanj. Z opisovanjem lastnih doživetij sem želelučence spodbuditi, da bi <strong>za</strong>čeli razmišljati o svojih izkušnjah in raziskovati morje. Uvodna vprašanja imajo dvojnovlogo: usmerijo učence, da <strong>za</strong>čnejo razmišljati o neki vsebini, in učitelju pokažejo, kakšno predznanje imajo učenci.Učitelj naj sprejme in upošteva vse odgovore. Napačni odgovori so <strong>za</strong>nj še pomembnejši, ker mu pokažejo pot, pokateri mora voditi učence, da bodo napredovali.Takoj po uvodu usmerim učence v dejavnost. Izbrane dejavnosti sem velikokrat preveril v praksi. Učenci jih imajoradi in se ob njih veliko naučijo. So preproste, <strong>za</strong>to jih lahko izvajajo sami. Izkušnja, ki jo pri tem dobijo, jim omogočirealne predstave in pomembno dvigne njihovo pripravljenost <strong>za</strong> učenje.Sledi razlaga, ki daje učencem odgovore na vprašanja v učbeniku, in upam, da tudi na vsaj del vprašanj, ki se jimbodo porodila pri doživljanju morja.V učnem načrtu je priporočilo, naj bo pri pouku bioloških vsebin poseben poudarek namenjen spoznavanju življenjskepestrosti. Učenci naj spoznajo čim več različnih organizmov, četudi si ne bodo <strong>za</strong>pomnili vseh imen. Topriporočilo sem pri pisanju učbenika skušal upoštevati. Pri obravnavi organizmov sem <strong>za</strong>to navedel več primerov.Kar je <strong>za</strong> določeno sistematsko kategorijo bistveno, je <strong>za</strong>pisano poudarjeno in potem ob koncu poglavja povzeto vrubriki, ki je označena z žarnico. V tej rubriki so v zgoščeni obliki posredovane vsebine, ki vsebujejo z učnim načrtompredpisane temeljne standarde znanj.V rubriki Zanimivosti sem <strong>za</strong>pisal podatke, <strong>za</strong> katere vem, da <strong>za</strong>nimajo učence in jim hkrati širijo obzorje. Učence namrečzelo <strong>za</strong>nimajo ekstremne vrednosti. Na osnovi številnih primerov so njihove posplošitve lahko bolj kakovostne.Ob koncu so še vprašanja v rubriki Preveri svoje znanje, ki učencem omogočajo, da ocenijo svoje znanje.MORJE JE NAJVEČJI ŽIVLJENJSKI PROSTORDidaktična navodila, opozorila in predlogi <strong>za</strong> popestritev poukaPriporočam vam, da obravnavo morskega ekosistema <strong>za</strong>čnete z ugotavljanjem njegove velikosti. Ob globusu lahkoučenci obnovijo že pridobljeno znanje in odpravijo morebitne napačne predstave.Odgovori na vprašanjaZa zelo radovedne• Globino morja merijo s sonarjem.KAKO SPOZNAVAMO ŽIVLJENJE V MORJUDidaktična navodila, opozorila in predlogi <strong>za</strong> popestritev poukaZ izbranimi fotografijami in besedilom v tem poglavju želim učence spodbuditi k razmišljanju o lastnih izkušnjah injih usmeriti v pridobivanje novih izkušenj ter novega znanja o morju. Priporočam vam, da si skupaj z učenci ogledateslike in potem v pogovoru ugotovite, kakšne izkušnje že imajo ter kakšno je njihovo predznanje.84
KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativni cilji• Poznajo kriterij <strong>za</strong> ločevanje čistih snovi in zmesi.• Vedo, da je morska voda zmes vode, soli in plinov.• Spoznajo metode ločevanja zmesi in kriterij <strong>za</strong> njihov izbor.• Urijo spretnosti eksperimentalnega dela in prika<strong>za</strong> rezultatov.• Znajo uporabljati nekaj metod ločevanja: dekantiranje, filtriranje, izparevanje, ločevanje z lijem ločnikom,kromatografijo.Teoretična izhodiščaSnovi v naši okolici so večinoma mešanice več snovi. Take mešanice imenujemo zmesi. Vsako zmes sestavljajočiste snovi (spojine ali elementi), ki med seboj ne reagirajo. Zaradi tega imajo različni delčki zmesi različne lastnosti.Zmesi, ki so sestavljene iz dveh čistih snovi, so dvokomponentne ali binarne. Zmesi, ki jih srečamo v naravi, sovečinoma večkomponentne.Čistim snovem v zmesi pravimo tudi faze. Lastnosti zmesi lahko opišemo s faznimi diagrami, kjer prikažemo stanjefaz v zmesi pri določenih pogojih (npr. pri stalni temperaturi ali pri stalnem tlaku). Fazni diagrami podajajo pogoje<strong>za</strong> fazne spremembe sestavin v zmesi.Kadar sestavne dele zmesi vidimo, pravimo, da je snov heterogena, če pa posameznih delov ne vidimo, je zmeshomogena. Primer homogenih zmesi so raztopine. Kriterij homogenosti je pove<strong>za</strong>n z ločljivostjo merilne metode.Tako je s prostimi očmi morska voda lahko homogena raztopina, če pa pogledamo skozi lupo, bi že lahko govorilio heterogeni zmesi. Pomembno vlogo ima tudi valovna dolžina svetlobe oziroma elektromagnetnega valovanja,s katerim opazujemo snov. Površina predmeta, ki je v vidni svetlobi videti drobno hrapava (mat), je <strong>za</strong> svetlobovečjih valovnih dolžin lahko povsem gladka. Elektromagnetno valovanje z zelo kratkimi valovnimi dolžinami, npr.rentgenski žarki, <strong>za</strong>znava nehomogenosti (atome) v vsaki snovi. Kadar so te nehomogenosti razporejene v nekemredu oz. simetriji, je mogoče določiti simetrijo atomske razporeditve.Vsi delčki čiste snovi imajo enake lastnosti. Vendar na pogled težko presodimo, ali je neka snov čista snov ali pa gre<strong>za</strong> homogeno zmes. To nam pokaže šele natančna anali<strong>za</strong>. Razlike med zmesjo in spojino so podane v preglednici 1.Preglednica 1Razlike med zmesjo in spojinoZmesSestavljena je iz čistih snovi, ki med seboj ne reagirajo.Te čiste snovi so lahko elementi ali pa spojine.Delež posameznih sestavin (čistih snovi) je lahkorazličen.Lastnosti zmesi so odvisne od lastnosti vsake izmedsnovi v zmesi in od relacij med njimi.Čiste snovi lahko s preprostimi postopki ločimomed seboj.SpojinaSestavljena je iz elementov, ki so med seboj reagirali.Delež posameznega elementa je določen inse ne spreminja.Spojina ima popolnoma drugačne lastnostikot elementi, ki jo sestavljajo.Elementov v spojini s preprostimi postopki ne moremoločiti. Ločimo jih lahko le s kemijsko reakcijo.Tudi morska voda je videti enotna, torej je homogena zmes. Z njeno analizo pa lahko ugotovimo, da je v resnicizmes vode, različnih soli in plinov. Povprečno sestavo morske vode prikazuje preglednica 2.85
- Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22:
• seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24:
GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28:
Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30:
Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32:
SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34: Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36: GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38: ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40: MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42: PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44: GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46: LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48: Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50: Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52: Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54: Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55 and 56: 12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 57 and 58: • Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60: Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62: 3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64: Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66: Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71 and 72: Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 73 and 74: Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76: Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78: SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80: POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82: OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83: Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 87 and 88: Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 89 and 90: OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91 and 92: 5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94: KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95 and 96: ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98: Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100: SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102: Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104: Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106: 10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108: izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110: • Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112: ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116: ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118: ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122: Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124: Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125 and 126: OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 127 and 128: Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129 and 130: Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132: 3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134: Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136:
z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137 and 138:
Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 139 and 140:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141 and 142:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143 and 144:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146:
• Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147 and 148:
• Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150:
Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151 and 152:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154:
Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156:
V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158:
• Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160:
Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161 and 162:
ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 163 and 164:
2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165 and 166:
• Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167 and 168:
Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 169 and 170:
PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172:
Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174:
4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176:
Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178:
V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180:
mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182:
PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184:
hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186:
str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188:
Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere