Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

Varno delo je pri kemijskih reakcijah zelo pomembno. Kadar imamo opravka z dobro poznanim potekom in posledicamireakcije, kot je peka palačink, navadno dobro poznamo zaščitne ukrepe. Dovolj je že kuhinjski predpasnik;če si ga nismo nadeli, lahko dobimo le kak oljni madež. Povsem drugače je s kemijskimi reakcijami, ki jih delamoprvič ali pa redko. Dobro je, da učence opozorimo, da so reakcije lahko nepredvidljive za tistega, ki ne ve, kaj dela.To je še posebno pomembno pri delu z vnetljivimi in eksplozivnimi snovmi ali pa kadar je možno, da take snovi prireakciji nastanejo. Posebno dobro moramo paziti pri hlapnih substancah oziroma tam, kjer se sprošča plin. Kemijskihreakcij praviloma nikoli ne delamo v zaprtih prostorih. S tem v zvezi se pogovorimo o odsesavanju zraka vdigestorijih. Taki pogovori so še posebno pomembni v času okoli novega leta, ko si učenci pogosto zamišljajo, kakobi sami naredili eksplozivne in/ali svetleče pripomočke za praznovanje.Sinteza žveplovega sulfida. Če je količina žvepla in železa v razmerju 2 : 3,5 (2g železa in 3,5g žvepla), pri reakcijini preostanka reaktantov. Reaktanta dobro premešamo. Žica, ki jo razžarimo, ne sme biti pretanka, ker je za potekreakcije potrebna kar precejšna aktivacijska energija. Reakcija steče hitreje, če epruveto z reaktanti segrevamonad plamenom.Pri analizi živosrebrovega oksida nastajajo hlapi živega srebra, ki so zelo škodljivi za zdravje. Zato jo lahko izvedejole tisti učitelji, ki imajo v učilnici odduho (digestorij). Za vse druge je zelo dobro, da si pri pouku ogledajo videoposnetekna VHS kaseti Izbrani kemijski poskusi (glej strokovno literaturo). Pri obravnavanju zanimive kemijskereakcije je pravi čas za to, da učence opomnimo na strupene hlape živega srebra. Pri delu z živosrebrnim termometrommoramo biti namreč zelo pazljivi, da ga ne razbijemo. Če pa se to vendarle pripeti, moramo zelo pazljivozbrati vse kapljice in jih oddati na zbirališče posebnih odpadkov. V nobenem primeru se z njimi ne smemo igrati.Pecilni prašek je mešanica več snovi v trdnem stanju. Najpomembnejše so jedilna soda (soda bikarbona, natrijevhidrogenkarbonat), kisline ali sol, škrob ali moka. Za delovanje pecilnega praška je najpomembnejša reakcija, prikateri se sprošča ogljikov dioksid. To se lahko zgodi pri stiku z vodo. Takrat namreč iz kisline v suhem stanju nastanevodna raztopina kisline. Njen kation reagira z jedilno sodo (NaHCO 3):NaHCO 3+ H + Na + + H 2O + CO 2Vir ogljikovega dioksida je natrijev hidrogenkarbonat. To je sol, ki v vodni raztopini reagira bazično. V vodi je slabotopen, reagira pa s kislinami; zato se uporablja tudi kot sredstvo za nevtralizacijo želodčne kisline (sredstvo protizgagi). Škrob in moka, ki sta tudi sestavini pecilnega praška, vežeta vlago iz zraka in tako preprečujeta predčasnoreakcijo. Preostali natrijev hidrogenkarbonat razpade, ko pecivo pečemo. Zaradi sproščanja ogljikovega dioksidase testo dviguje:2NaHCO 3Na 2CO 3+ CO 2+ H 2OUporaba pecilnega praška pri pouku nam omogoča varen prikaz kemijske reakcije, ki jo uporabljamo v prehrani.Pojav poznajo iz vsakdanjega življenja. Zelo pomembno je, da učence opozorimo na bistveno, to je tvorbo plina.Pri tem jih naučimo pozornega opazovanja in sklepanja. Svetujemo jih lahko, naj preberejo sestavine pecilnegapraška, ki so navadno napisane na vrečki.Odgovori na vprašanjaKako se lahko snovi spremenijo v čisto drugačneKemijske spremembe1. Razišči lastnosti žvepla in železa.Barva Ali ga magnet privlači? Kaj se zgodi pri mešanju z vodo?Železo črna da potoneŽveplo rumena ne plavaZmešaj ju. Opiši zmes.V zmesi so vidni drobni delčki žvepla in železa.Ali imajo vsi delčki zmesi enake lastnosti?NeV zmes daj žarečo žico.Opiši, kaj opaziš.Zmes se spremeni. Najprej se spremeni tisti del zmesi ob žareči žici, nato pa celotna zmes.96