doc. dr. Darja Skribe DimecPREVERJANJENARAVOSLOVNEGAZNANJA1. UVODVsi, ki se ukvarjamo s pripravo učbenikov, delovnih zvezkov, priročnikov in drugih učnih pripomočkov, si med drugimpri<strong>za</strong>devamo, da bi bilo znanje učencev čim bolj kvalitetno. Osnovo znanja nam sicer opredeljuje učni načrt,vendar je pot, kako priti do znanja, »svobodna«. V ospredju avtorskih skupin je predvsem misel, kako pritegnitiučence, da se bodo z veseljem učili. Učni pripomočki so <strong>za</strong>to lepi, polni barvnih fotografij in slik, besedilo pa seumika dejavnostim, saj naj bi učenci svoje znanje dosegali predvsem po izkustveni poti. Učencem so avtorji tegaučbeniškega kompleta opisali celo delčke svojega življenja, predvsem svojih doživetij, da bi s tem pritegnili pozornostbralcev. Da bodo učenci res z navdušenjem odkrivali naravo in <strong>za</strong>nimive pojave v njej, pa mora poskrbeti tudiučitelj. Ali smo s tem <strong>za</strong> kvalitetno znanje učencev odrasli storili dovolj?Pozornost bi rada usmerila na preverjanje naravoslovnega znanja, saj menim, da je to ključni dejavnik uspešnegapouka. S preverjanjem znanja se namreč pokaže, kakšno znanje cenimo. Pisni preizkus, ki ga sestavi učitelj,je učiteljevo »ogledalo«, v katerem se zrcali njegovo pojmovanje znanja. To trditev bom v nadaljnjem besedilunatančneje pojasnila.Priznati je treba, da je preverjanje znanja v veliki meri prepuščeno učiteljem, njihovim osebnim izkušnjam v časuosnovnega, srednjega in univerzitetnega šolanja ter lastnim teorijam o pojmovanju znanja. Pri izobraževanju učiteljevse preverjanju znanja navadno ne namenja posebne pozornosti. Prav tako v slovenskem jeziku do nedavnegaskoraj ni bilo tovrstne strokovne literature. Pomembne spremembe pa izzovejo nacionalni preizkusi znanja 1 . V temprimeru je zelo pomembno, kakšen je ta preizkus znanja, še posebno, če rezultati odločilno vplivajo na učenčevonadaljnje šolanje.V nadaljevanju bi vam rada predstavila teoretični okvir in podala nekatere praktične napotke <strong>za</strong> preverjanje naravoslovnegaznanja.2. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJAPreverjanje in ocenjevanje sta pojma, ki ju sicer jasno ločimo, hkrati pa so med njima le minimalne razlike. V šolskipraksi učenci pojma zelo dobro ločijo, saj se mnogi pri delu potrudijo le, če vedo, da bodo <strong>za</strong> delo ocenjeni 2 . Tuditrenutni Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja pojma natančno opredeljuje. Posledično morajo pojma zelodobro razločevati tudi učitelji, čeprav je s strokovnega stališča razlika med obema majhna. Na sliki 1 je shema, kiprikazuje sestavne dele preverjanja in ocenjevanja.1V Sloveniji so bili ob uvedbi devetletnega osnovnega šolanja predvideni tudi nacionalni pisni preizkusi iz vseh predmetnih področij. Nekaj letso se na poskusnih osnovnih šolah tudi že izvajali. Predmetna skupina <strong>za</strong> biologijo je, tako kot skupini <strong>za</strong> fiziko in kemijo, pripravila tudi naloge<strong>za</strong> praktično preverjanje znanja. Žal so politične spremembe in potreba po varčevanju s finančnimi sredstvi terjale opustitev tovrstne <strong>za</strong>snovenacionalnih preizkusov.2Osebno menim, da je tovrstno razlikovanje slabo, saj načrtno vzgajamo učence v »dvoličneže«. Želela bi si šolo, kjer bi se vsako delo učencevcenilo.168
PREVERJANJEciljisestavljanjereševanjeovrednotenjepovratnainformacijaOCENJEVANJEciljisestavljanjereševanjeovrednotenjepovratnainformacijav oblikiocenePojasnilo v shemi uporabljenih pojmov:• Cilji: učitelj si postavi jasne cilje preverjanja ali ocenjevanja in pri tem upošteva cilje učnih načrtov (standardiznanja, katalogi znanja) ali predmetnikov.• Sestavljanje: učitelj sestavi naloge, opredeli dejavnosti ali oblikuje vprašanja in postavi jasne kriterije <strong>za</strong>ovrednotenje vsake naloge, dejavnosti ali vprašanja.• Reševanje: učenci rešujejo naloge, izvajajo dejavnosti ali odgovarjajo na vprašanja.• Ovrednotenje: na osnovi kriterijev učitelj pregleda in ovrednoti učenčevo delo.• Povratna informacija: učitelj da učencem povratno informacijo – učenci zvedo, kaj je pravilno (ustrezno) in kaj ne.• Povratna informacija v obliki ocene: učitelj v skladu s kriteriji pretvori dosežke v ocene in jih vpiše v uradnidokument.Slika 1. Shematska opredelitev pojmov preverjanje in ocenjevanje (Skribe-Dimec, 2005, str. 6)Iz slike 1 je razvidno, da sta preverjanje in ocenjevanje skoraj enaka procesa, ki se razlikujeta le v <strong>za</strong>ključnem delu.Pri obeh procesih je na koncu potrebna povratna informacija, vendar je le pri ocenjevanju povratna informacija vobliki ocene. Morda ni odveč opozorilo, da je treba to shemo in pojme razumeti le kot osnovno izhodišče, saj obstajajotudi številni drugi načini preverjanja in ocenjevanja, kot so samoocenjevanje, ocenjevanje vrstnikov itn. Kers strokovnega stališča torej ni velike razlike med obema pojmoma, v tem priročniku pišem le o preverjanju znanja,vsa sporočila pa so namenjena tudi ocenjevanju znanja.3. NARAVOSLOVNO ZNANJEPrva asociacija na naravoslovno znanje je, da se pri opredelitvi naravoslovnega znanja prepletajo biološke, fizikalnein kemijske vsebine. To je tudi pristop, ki so ga uporabili sestavljalci tega učbeniškega kompleta. Vendar bistvo opredelitvenaravoslovnega znanja ni v vsebinah, ampak v pojmovanju, kaj sploh je naravoslovno znanje. Sodobnejši izraz,ki skuša pozornost usmeriti stran od vsebin, je naravoslovna pismenost. V strokovni literaturi najdemo različneopredelitve naravoslovne pismenosti. Najpogosteje se pojavljajo trije izrazi, ki opredeljujejo naravoslovno znanje:1. pojmovanja (angl. concepts),2. spoznavni procesi in postopki (angl. process skills) in3. stališča (angl. attitudes).Pojmovanja, spoznavni procesi in postopki ter stališča so med seboj pove<strong>za</strong>ni in se lahko tudi prepletajo. To pove<strong>za</strong>nostprikazuje slika 2.169
- Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22:
• seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24:
GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28:
Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30:
Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32:
SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34:
Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36:
GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38:
ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40:
MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42:
PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44:
GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46:
LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48:
Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50:
Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52:
Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54:
Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55 and 56:
12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 57 and 58:
• Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60:
Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62:
3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64:
Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66:
Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71 and 72:
Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 73 and 74:
Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76:
Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78:
SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80:
POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82:
OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84:
Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85 and 86:
KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 87 and 88:
Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 89 and 90:
OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91 and 92:
5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94:
KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95 and 96:
ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98:
Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100:
SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102:
Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104:
Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106:
10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108:
izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110:
• Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112:
ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114:
Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116:
ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118: ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122: Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124: Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125 and 126: OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 127 and 128: Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129 and 130: Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132: 3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134: Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136: z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137 and 138: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 139 and 140: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141 and 142: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143 and 144: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146: • Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147 and 148: • Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150: Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151 and 152: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154: Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156: V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158: • Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160: Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161 and 162: ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 163 and 164: 2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165 and 166: • Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167: Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 171 and 172: Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174: 4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176: Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178: V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180: mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182: PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184: hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186: str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188: Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190: str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192: SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere