dolgovato jajčasti, do 10 cm dolgi in do 5 cm široki, kratkopecljati, zgoraj temno in spodaj svetlo zeleni. Okroglastomoško socvetje je na peclju, dolgem do 5 cm, ženska cvetova sta po dva skupaj. Plod je bukvica z žirom. Najboljeraste na globokih, zračnih, s kalcijem bogatih tleh, koder je veliko padavin, vlaga v zraku pa je velika. Les je trd intežak. Uporabljamo ga kot vir energije in <strong>za</strong> izdelavo pohištva. Suho odpadlo listje pa uporabljamo <strong>za</strong> steljo.Navadna jelka — Abies albaNavadna jelka raste v Sloveniji predvsem v dinarskem in predalpskem svetu, na karbonatni in nekarbonatni podlagi.Najpogosteje raste skupaj z bukvijo; tak gozd imenujemo dinarski jelovo-bukov gozd (Omphalodo-Fagetum).Navadna jelka zraste do 50 m visoko, krošnja pa ima premer do 2 m. Koreninski sistem je dokaj globok. Deblo jeravno, skorja tanka in temno do svetlo sive barve. Iglice so priraščene s širokim in okroglim listnim dnom, ki odpadeskupaj z iglico. Igličasti listi so ploščati, zgoraj temno zeleni, spodaj pa imajo dve beli progi. Iglica ima na koncudve konici ali pa je <strong>za</strong>šiljena. Na zdravem drevesu ostanejo iglice od 8 do 12 let. Jelka cveti od aprila do junija.Moški cvetovi so rumenkasti, ženska socvetja pa zelena in pokončna. Po oploditvi zorijo in se spremenijo v temnorjave pokončne storže. Zreli storži razpadejo na drevesu, in tako veter razširja semena. Jelka je zelo občutljiva <strong>za</strong>spremembe v okolju. Raste na svežih, globokih tleh z veliko humusa. Potrebuje zrak z veliko vlage. Občutljiva je napoletno sušo, pozimi pa na nizke temperature. Sušenje jelke so pripisovali onesnaženemu zraku, vendar je vzroklahko tudi v neustreznem gospodarjenju z gozdovi, saj se je v jelovih gozdovih <strong>za</strong>radi izsekavanja zmanjšala količinavlage v zraku. Les je mehak, prožen in lahko cepljiv. Cenjen je jelov ali hojev med. Čebele nabirajo mano, to jerahlo predelan drevesni sok jelke, ki ga izločajo listne uši in kaparji.Evropski macesen — Larix deciduaEvropski macesen raste v Sloveniji v visokogorju in skupaj z ruševjem marsikje tvori gozdno mejo. V višino zraste40 m in več. Doseže lahko zelo visoko starost – 700 let in več. Iglice so nežne in svetlo zelene, jeseni pa odpadejo.Moški cvetovi so kroglasti in krajši, ženski pa daljši in rdečkaste barve. Storži so rjave barve in dolgi do 4 cm. Rastena meliščih in morenah. Najbolj mu ustre<strong>za</strong>jo globoka, mineralno bogata in zračna tla. Za rast potrebuje velikosvetlobe. Ni občutljiv na nizke temperature. Macesnov gozd na gorskih pobočjih varuje dolino pred plazovi, poplavamiin kotalečim kamenjem. Les je lahek. Nekoč so ga uporabljali <strong>za</strong> notranjo opremo in kritino ter gradnjo ladijin mostov. Danes uporabljamo macesnov les <strong>za</strong> notranjo opremo, opaže, rezbarije in stavbno pohištvo.Navadni gaber — Carpinus betulusNavadni gaber je srednje- in južnoevropska vrsta. Raste po vsej Sloveniji do nadmorske višine 800 m. Zraste do25 m visoko. Na deblu so vidni značilni vzdolžni žlebovi. Skorja je siva, tanka in gladka. Listi so preprosti, podolgovatojajčasti, do 12 cm dolgi in do 5 cm široki in imajo dvojno nazobčan rob. Moška socvetja so podolgovata, vobliki mačice. Ženska so tanjša in krajša. Plodovi so trikrpi oreški, združeni v viseče grozde. Raste na bogatih, svežihin rodovitnih tleh, in sicer v toplejših legah. Les je sivobel do rumenobel in težak. Ima visoko kurilno vrednost.Pogosto ga sadimo kot živo mejo.Beli javor — Acer pseudoplatanusRaste v <strong>za</strong>hodni, srednji in južni Evropi. Deblo je ravno in močno, skorja sprva gladka, nato razpoka. Lubje se luščiin odpada v obliki rdečerjavih krp. V višino zraste do 35 m in več. Listi so dlanasto krpati do dlanasto deljeni izpetih listnih krp. Dolgi so do 16 cm in široki do 20 cm, njihovi peclji pa so dolgi. Viseča grozdasta socvetja cvetijomaja. Plod sestavljata dva krilata plodiča. Raste na globokih, svežih, humusnih tleh, na apnenčasti podlagi, in sicerdo nadmorske višine 1700 m. Les je trd, srednje elastičen in se lepo obdeluje. Iz njega izdelujemo pohištvo.Pravi kostanj — Castanea sativaV Sloveniji raste kostanj v toplejših gričevnatih legah do nadmorske višine 800 m. Skorja je rjavosive barve. Listiso preprosti, suličasti in nazobčani, zgoraj temno zeleni in gladki. Ženski cvetovi so majhni, moški pa v oblikidolgih tankih klasov. Semena (tj. kostanji) so <strong>za</strong>varovani v ježici – skledici. Pravi kostanj raste na svežih, globokihin zračnih glinenih tleh, kjer je silikatna podlaga. Občutljiv je na poletne suše in zimski mraz, zelo odporen pa je navetrove in celo viharje. Les je srednje trd in precej težak. Iz njega izdelujemo pohištvo.Dob — Quercus roburV Sloveniji se je obdržal na poplavljenih in močvirnih tleh v nižinskih in ravninskih predelih. Skorja je globoko razbrazdanain se lušči. Listi so preprosti, pernato krpati in narobe jajčasti. Imajo zelo kratek pecelj. Moška socvetjaso v obliki dolgih mačic, ženski cvetovi pa rastejo v skupini ali posamič na dolgih pecljih. Plod je želod s skledico inpecljem. Les je trd, obstojen in srednje težak. Uporabljamo ga v mi<strong>za</strong>rstvu, gradbeništvu in parketarski industriji.Veliki jesen — Fraxinus excelsiorVeliki jesen je razširjen v srednji, <strong>za</strong>hodni in južni Evropi. Doseže višino do 45 m. Deblo je ravno, skorja pa je svetlosive barve. Listi so lihopernati, dolgi do 35 cm in sestavljeni iz 9 do 13 lističev. Veliki jesen cveti pred olistanjem na<strong>za</strong>četku maja. Cvetovi so ženski, moški ali pa obojespolni. Plodovi so enosemenski oreški s podolgovatim krilcem.Dobro uspeva na robu gozda in vzdolž potokov. Les je žilav, trden in prožen. Iz njega izdelujemo pohištvo in parket.26
Zakaj nekaterim drevesom jeseni listi odpadejo, drugim pa ne?Vzroki <strong>za</strong> odpadanje listov so različni:1. Pri procesih presnove se odpadne snovi kopičijo v listih, <strong>za</strong>to list po določenem času odpade.2. Pozimi je malo padavin in voda je v tleh <strong>za</strong>mrznjena. Korenine te vode ne morejo črpati, na velikih listnih površinahpa izhlapi veliko vode. Če bi rastline liste obdržale, bi se izsušile.Zakaj se listi jeseni obarvajo?Ko se dnevi krajšajo in postajajo noči hladnejše, se sprožijo nekateri <strong>za</strong>nimivi kemijski procesi. Najprej se <strong>za</strong>čneustavljati dotok rastlinskih sokov v liste. To povzroči razpadanje kloroplastov, v katerih je klorofil. Barva listovpostane odvisna od drugih barvil, ki so bila prej barvno prekrita. Ta proces se pri različnih vrstah <strong>za</strong>čne ob različnihčasih, poteka različno hitro in v različnih barvnih lestvicah. Pri nekaterih vrstah se razvijejo le rumeni barvniodtenki, pri drugih pa tudi rdeči (npr. bukev, češnja, rdeči hrast).Snovi, ki dajejo rastlinam barvo, so listna barvila. Poznamo jih več vrst. Zelene odtenke daje klorofil, rumenooranžnekarotenoidi, rdeče in vijolične pa antociani.Klorofil je sprejemnik sončne energije (fotoreceptor). Beseda klorofil seveda ne pomeni, da vsebuje klor. Grškabeseda chloros pomeni rumenozelen. Po pomenu te besede je dobil ime tudi element klor, saj je v plinskem stanjurumenozelene barve. Poznamo več vrst klorofila. V zelenih listih najpogosteje najdemo klorofil a in klorofil b. Njunimolekuli se razlikujeta le v nekaterih podrobnostih stranske verige. Klorofil a močneje absorbira svetlobo na robovihvidnega spektra (vijoličnomodra in rdeča svetloba), klorofil b pa manj na robovih in bolj proti sredini spektra.Rastlina, ki ima obe vrsti klorofila, torej dobro absorbira vso svetlobo razen sredine vidnega spektra (500 nm < λ
- Page 1 and 2: Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4: KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6: UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8: LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10: 5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12: 2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14: 22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16: 29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18: 34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20: • razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22: • seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24: GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 29 and 30: Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32: SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34: Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36: GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38: ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40: MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42: PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44: GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46: LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48: Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50: Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52: Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54: Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55 and 56: 12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 57 and 58: • Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60: Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62: 3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64: Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66: Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71 and 72: Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 73 and 74: Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76: Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78:
SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80:
POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82:
OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84:
Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85 and 86:
KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 87 and 88:
Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 89 and 90:
OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91 and 92:
5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94:
KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95 and 96:
ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98:
Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100:
SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102:
Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104:
Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106:
10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108:
izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110:
• Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112:
ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114:
Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116:
ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118:
ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120:
ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122:
Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124:
Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125 and 126:
OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 127 and 128:
Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129 and 130:
Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132:
3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134:
Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136:
z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137 and 138:
Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 139 and 140:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141 and 142:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143 and 144:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146:
• Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147 and 148:
• Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150:
Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151 and 152:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154:
Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156:
V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158:
• Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160:
Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161 and 162:
ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 163 and 164:
2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165 and 166:
• Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167 and 168:
Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 169 and 170:
PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172:
Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174:
4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176:
Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178:
V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180:
mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182:
PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184:
hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186:
str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188:
Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere