Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

Odgovori na vprašanjaZa zelo radovedne• Halofiti vsebujejo več soli, zato so slanega okusa.Preveri svoje znanje1. Ob morju in v njem živijo žuka, ruj, lovor itn. Učenci naj naštejejo tudi semenke, ki niso opisane v učbeniku.2. Semenke ob Jadranskem morju so zavarovane s čvrstimi in prožnimi stebli, z debelo povrhnjico, z laski in luskami,z usnjatimi in svetlečimi listi, nekatere pa liste v sušnem obdobju celo odvržejo.3. Slanoljubne semenke so proti soli bolj odporne in njeno količino v telesu lahko uravnavajo.4. Lipa in bukev bi se posušili v zelo slanih tleh.AlgeUčenci naj spoznajo, da so enocelične alge najpomembnejše rastline v morju. Proizvedejo največ organskihsnovi in sprostijo največ kisika. V učnem načrtu je priporočilo, da naj učenci s svetlobnim mikroskopom opazujejoplankton. Omogočite jim, da si bodo ogledali tudi kremenaste alge. Ko bodo v drobni in prozorni kapljici vode videliogromno število enoceličnih alg, bodo lahko sklepali o njihovem pomenu.Plankton lahko nalovite sami ali prosite raziskovalce na Morski biološki postaji Piran, da vam oni to storijo. Verjamem,da vam bodo ustregli.Planktonsko mrežo lahko naredite sami. Tkanino za planktonske mreže urežite in sešijte v obliki lijaka. Ožji del najbo toliko širok, da lahko vanj potisnete epruveto s širšim ustjem. Platno na epruveto tesno pritrdite z gumico. V robširšega dela mreže všijte obroč, da bo ustje mreže ostalo odprto. Na rob širšega dela mreže prišijte vrvico v oblikikriža. Na sredino križa privežite daljšo vrvico, s katero boste mrežo vlekli. Planktonsko mrežo lahko privežete nazadnji del čolna. Ko mrežo vlečete, se vanjo lovi plankton in se nabira v epruveti, voda pa skozi mrežo odteka.Večcelične alge učenci lahko opazujejo s prostim očesom. Učenci naj spoznajo čim več različnih večceličnih alg,četudi si ne bodo zapomnili vseh imen. Nekatere lahko najdejo na kopnem, druge pa le, če se podajo v vodo. Prekvodnih očal, potapljaške maske ali morskega okna jih lahko opazujejo. Spodbudite učence, da opazujejo živali, kiživijo med algami, in da razmišljajo o soodvisnosti živali in rastlin.Priporočam, da skupaj z učenci pripravite herbarij in algarij. Pri poznejšem povzemanju, utrjevanju in obnavljanjuznanja so lahko v pomoč posušene rastline in njihovi deli. Učenci naj rastline v naravi naberejo sami in potem razstavijov šoli. Učitelj naj vodi učence tako, da iz narave vzamejo samo po en primerek in da ne trgajo rastlin, ki so vdoločenem okolju redke. Tako bodo učenci poleg znanja pridobili tudi odgovoren odnos.Razstavo lahko popestrite s kakšno živo obmorsko rastlino. Pred odhodom z morja lahko odrežete vejico rožmarinain jo odnesete v šolo. Njegov prijeten vonj bo učencem pomagal obujati spomine na doživetja ob morju. Rožmarinovevejice se v posodi z vodo ali v vlažni prsti rade zakoreninijo. Lonček z rožmarinom postavite na svetlomesto v učilnici. Zalivajte previdno. Rožmarin sušo dobro prenaša, če pa je premočno zalit, mu korenine zgnijejo.Pozimi ga prenesite v slabo ogrevan in čim bolj svetel prostor. Spomladi ga lahko presadite v šolski vrt.V šolskem vrtu lahko posadite še kakšno obmorsko rastlino, ki je manj občutljiva na mraz. Priporočam žajbelj. Vprisojni in zatišni legi preživi zimo na prostem tudi v notranjosti Slovenije.Modrozelene bakterije (Cianobakterije) so v delovnem zvezku samo kot zanimivost. Nekoč so jih imenovali modrozelenealge. V resnici so bakterije, ki vsebujejo klorofil in so sposobne fotosinteze. Našli jih boste kot temno prevlekona skalah, ki jih samo občasno zalije voda ali jih vlaži morski pršec. Lahko jih s skal popraskate in pogledate podmikroskopom.Odgovori na vprašanjaMotivacijsko vprašanje• Živali lahko izkoristijo le del energije, ki jo dobijo s hrano; zato je rastlin navadno več kot rastlinojedih živali inteh več kot mesojedih. Vendar to popolnoma drži le, če primerjamo maso (biomaso) posameznih skupin organizmovv določenem časovnem obdobju. Npr.: v morju je planktonskih rastlin navadno manj kot planktonskihživali. Se pa planktonske rastline veliko hitreje množijo.Za zelo radovedne• Rjava alga jadranski bračič je dobro prilagojena na življenje v pasu bibavice. Njena steljka navadno preživi, čejo na suhem za nekaj ur izpostavimo soncu.113