12.07.2015 Views

Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČISTO DRUGAČNEKEMIJSKE REAKCIJEOperativni cilji• Vedo, da snovno spremembo imenujemo kemijska sprememba.• Pri kemijski reakciji se spremenijo osnovni gradniki snovi.• Vedo, kaj so reaktanti in kaj produkti kemijske reakcije.• Ločijo spajanje in razkroj.• Vedo, da so snovne spremembe pove<strong>za</strong>ne z oddajanjem ali s sprejemanjem energije.• Opredelijo elemente in spojine.Teoretična izhodiščaKemijska reakcijaKemijska reakcija je proces, v katerem se snovi spremenijo. Pri tem opazimo, da lastnosti izhodiščnih snovi izginejo,pokažejo pa se lastnosti novonastalih snovi. Kemijske reakcije so zelo raznolike in jih srečamo na vsakem koraku.Primeri kemijskih reakcij v naravi so: gorenje, rjavenje, dihanje, fotosinte<strong>za</strong>, fermentacija, strjevanje cementa,potemnitev srebra, izločanje plina pri mešanju kisa s sodo itn. Pri gorenju lesa reagirata les in kisik iz atmosfere,nastanejo pa vodna para, ogljikov dioksid in pepel. Snovi, ki reagirajo, imenujemo reaktanti, tiste, ki nastanejo, paprodukti. Reaktant je lahko ena, dve ali več snovi. Enako velja <strong>za</strong> produkte.Produkti niso enaki reaktantom, kar pomeni, da so lastnosti produktov drugačne od lastnosti reaktantov. Prigorenju lesa imajo novonastale snovi popolnoma drugačne lastnosti od lesa ali kisika, ki sta pri tem reaktanta. Pokončani reakciji tako ne moremo več <strong>za</strong>znati lastnosti reaktantov, pač pa le lastnosti produktov, to je vode, ogljikovegadioksida in pepela.Kemijske reakcije torej lahko definiramo kot take spremembe, kjer velja:1. reaktanti se spremenijo v produkte; lastnosti produktov so drugačne od lastnosti reaktantov;2. ni <strong>za</strong>znavne spremembe celotne mase sistema;3. enaki produkti, ki nastanejo pri kateri koli reakciji, imajo enako masno razmerje sestavin;4. pri reakciji se energija absorbira ali pa sprosti; njena količina pa je pove<strong>za</strong>na z maso reaktantov oziromaproduktov.Sprememba lastnostiPri mešanju žele<strong>za</strong> in žvepla nastane zmes, ki jo s preprostim fizikalnim postopkom (z magnetom) lahko ločimo.Če pa zmes žele<strong>za</strong> in žvepla segrejemo, nastane nova snov in sprosti se energija. Da je nastala nova snov, vemo<strong>za</strong>to, ker ima drugačne lastnosti od žele<strong>za</strong> in žvepla. Železov prah je črn z magnetnimi lastnostmi. V vodi potone.Žveplo je rumena snov, plava na vodi in magnet ga ne privlači. Nova snov pa je črna, nima magnetnih lastnosti in vvodi potone. Zgodila se je torej snovna in energijska sprememba.Spremembo lastnosti snovi je <strong>za</strong>nimivo opazovati tudi pri sintezi natrijevega klorida iz natrija in klora.REAKTANTA Natrij Zelo reaktivna kovinaKlorStrupen plinPRODUKTNatrijev kloridKuhinjska solUžitna snov. Lastnosti se močno razlikujejo od lastnosti natrija inklora.93

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!