Odgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje• Pobočnica deluje kot radar in <strong>za</strong>znava vodno valovanje. S pobočnico ribe <strong>za</strong>znavajo tudi najšibkejše vodne tokove;z njo se orientirajo v prostoru.• Vzdušni mehur omogoča ribam, da se obdržijo v določeni globini vode tudi takrat, ko ne plavajo.• Ribe so popolnoma prilagojene življenju v vodi. Večina rib ima hidrodinamično obliko telesa, dihajo s škrgami, zluskami <strong>za</strong>varovano telo je pokrito s sluzjo, s plavutmi se poganjajo in krmarijo, s pobočnico pa se orientirajo vprostoru.• Hrbti večine rib so temno obarvani, <strong>za</strong>to da se zlijejo s temnimi barvnimi odtenki dna v ribniku ali reki. Trebuhipa so svetli, in če jih gledamo od spodaj, se obrisi rib zlijejo z valovanjem in odbleski vodne gladine, da jih plenilcine opazijo.Rešitev križanke1 R D E Č A P E G A2 N O G A3 S T E N I C E4 K O N J S K A5 H I T I N J A Č A6 R A Č I N A7 L E V I T E V8 Š K R G E9 S T R G A Č A10 L I Č I N K AProjektna nalogaIzdelaj svoj ribnikPotrebuješ: lopato, velik kos plastične folije, nekaj velikih kamnov, nekaj sena ali slame, staro preprogo ali krpe,vodne in obrežne rastline (lahko so v lončkih), vodo (najbolje deževnico), plavajoče rastline in blato iz drugegaribnikaa) Izberi primeren prostor na domačem ali šolskem vrtu; seveda če ti lastniki dovolijo.b) Najboljši prostor je blizu žive meje ali grmovja, ki bo žabam in krastačam dajalo <strong>za</strong>vetje.c) Izkoplji jamo najmanj 2 m v premeru in 0,5 m globoko.d) Bregovi morajo biti položni in stopničasti.e) Dno pokrij s staro preprogo ali krpami. To bo preprečilo, da bi kar koli prebodlo plastiko.f) Dobro operi plastično folijo, da odstraniš kemikalije, ki so na njej.g) Folijo položi v jamo.h) Na robu ribnika obloži folijo s kamni.i) Po dnu nasuj 10 cm debelo plast zemlje. V njej bodo rasle rastline.j) V ribnik nalij vodo. Ne čisto do roba, ampak 5 do 10 cm pod robom.k) Dodaj vedro vode in blata iz drugega ribnika. V njem so živali in rastline, ki bodo pospešile naseljevanje vtvojem ribniku.l) V ribnik dodaj še plavajoče, vodne in obvodne rastline; take, ki rastejo v ribnikih.m) Najlaže jih razporediš, če jih imaš v lončkih.n) Na dno položi nekaj večjih kamnov <strong>za</strong> skrivališča živalim.o) Če postane voda v ribniku preveč motna, daj vanj vodne polže.p) Jeseni poskrbi, da v ribniku ne bo preveč listja.r) V sušnih obdobjih moraš <strong>za</strong>radi izhlapevanja vodo dolivati.s) Potrpežljivo opazuj, katere živali se bodo razvile oziroma naselile v tvojem ribniku.152
Prepričana sem, da ti bo tvoj lasten ribnik v veliko veselje.Strokovna literatura• M. Toman, Spoznavajmo naše vode, Prirodoslovno društvo Slovenije 1987.• J. Bole, Mehkužci, Ključ <strong>za</strong> določevanje živali, Društvo biologov Slovenije 1969.• R. Buchsbaum, L. J. Milne, Nižje živali, MK 1971.• A. B. Klots, E. B. Klots, Žuželke, MK 1970.• P. Moore, T. E. Lovejoy, Svetovi narave, Založba Mondena 1997.• M. Chinery, 1000 idej <strong>za</strong> naravoslovce, MK 1989.• Več avtorjev, Velika ilustrirana enciklopedija živali, MK 1986.• E. S. Herald, Ribe, MK 1968.• Več avtorjev, Slikovna enciklopedija živali, Tehniška <strong>za</strong>ložba Slovenije 1994.• A. L. Ruiz, O notranji zgradbi živali, Tehniška <strong>za</strong>ložba Slovenije 1997.• R. Jerič, Akvarij, ČZD Kmečki glas 1994.• T. Kordiš, Mlaka, Zbirka Korak, MK 1990.• A. Polenc, Iz življenja pajkov, MK 1950.• A. Polenc, Iz življenja žuželk, MK 1951.• M. Povž, Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih rib in piškurjev v Sloveniji, Varstvo narave, 1992.• M. Povž, B. Sket, Naše sladkovodne ribe, MK 1990.• G. Scherer, Hrošči, Zbirka sprehodi v naravo, Cankarjeva <strong>za</strong>ložba 1989.• B. Sket, K. Tarman, S. Brelih, R. Rakovec, Mnogočlenarji, Ključ <strong>za</strong> določevanje živali, Inštitut <strong>za</strong> biologijoUniverze v Ljubljani 1968.• B. Sket, M. Gogala, V. Kuštor, Živalstvo Slovenije, Tehniška <strong>za</strong>ložba Slovenije 2003.• B. Taylor, Pajki, MK 2002.• J. Vidic, O jelševcih in koščakih, Proteus, 47 (8): 291–295, 1985.• M. Žerdin, Ključ <strong>za</strong> prepoznavanje sladkovodnih rib, DZS 1994.ZAPISKI153
- Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22:
• seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24:
GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28:
Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30:
Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32:
SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34:
Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36:
GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38:
ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40:
MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42:
PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44:
GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46:
LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48:
Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50:
Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52:
Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54:
Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55 and 56:
12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 57 and 58:
• Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60:
Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62:
3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64:
Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66:
Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71 and 72:
Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 73 and 74:
Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76:
Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78:
SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80:
POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82:
OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84:
Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85 and 86:
KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 87 and 88:
Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 89 and 90:
OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91 and 92:
5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94:
KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95 and 96:
ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98:
Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100:
SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102: Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104: Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106: 10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108: izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110: • Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112: ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116: ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118: ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122: Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124: Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125 and 126: OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 127 and 128: Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129 and 130: Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132: 3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134: Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136: z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137 and 138: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 139 and 140: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141 and 142: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143 and 144: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146: • Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147 and 148: • Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150: Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 155 and 156: V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158: • Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160: Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161 and 162: ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 163 and 164: 2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165 and 166: • Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167 and 168: Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 169 and 170: PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172: Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174: 4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176: Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178: V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180: mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182: PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184: hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186: str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188: Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190: str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192: SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere