Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja

More documents

Recommendations

Info

Odgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje1. V kateri plasti gozda rastejo praproti? Utemelji.Praproti rastejo v senčnih in vlažnih delih gozda, saj so njihovi listi tanki in nežni in izločajo veliko vode.2. Katere pogoje za rast potrebujejo praproti? Utemelji svojo trditev.Praproti potrebujejo za rast senčne in vlažne predele gozda. Listi praproti so tanki, nežni in imajo veliko površino.Skozi liste izločajo veliko vode.Strokovna literatura• W. in D. Eisenreich, U. E. Zimmer, A. Handel, Rastline in živali okrog nas, DZS 1993.• A. Martinčič, F. Sušnik, Mala flora Slovenije, Praprotnice in semenke, DZS 1984.• K. B. Boedijn, Rastlinski svet 3, MK 1978.ZAPISKI42
GLIVEOperativni cilji• Prepoznavajo tipične predstavnike živih bitij v gozdnih plasteh.• Naučijo se ugotavljati zveze med življenjskimi razmerami in prilagoditvami organizmov.• Spoznajo nekaj užitnih in strupenih gob ter se zavedajo nevarnosti pri uživanju strupenih gob.• Seznanijo se z zakonodajo o nabiranju gob.Teoretična izhodiščaRastline in glive so pritrjene, imajo celično steno in razmnožujejo se s trosi. Glive so samostojna skupina, prav takokot rastline in živali.Glive so heterotrofne. Lahko so gniloživke, kadar se hranijo z odmrlimi organskimi snovmi, ali pa zajedavke, koizkoriščajo snovi celic, na katerih zajedajo. Delimo jih na glive sluzavke in prave glive.Steljka je v obliki dolgih niti, to so glivine hife. Preplet hif sestavlja podgobje ali micelij. Nekatere glive tvorijostrukture za razmnoževanje, plodišča, ki jih imenujemo tudi gobe. Uspevajo lahko v temi. Večina pravih gliv imasteljko zgrajeno iz številnih nitk, ki jih imenujemo hife in se med seboj prepletajo v podgobje ali micelij. Glive delimona nižje glive ali plesnivke in višje glive, kamor štejemo zaprtotrosnice in prostotrosnice.Goba je izraz za trosnjake številnih užitnih in strupenih prostotrosnic. Gobe imajo majhno hranilno vrednost.Zaradi izrazitega okusa in vonja jih uporabljamo kot dodatek v prehrani.Glive se razmnožujejo s trosi.Užitna sirovka — Lactarius deliciosusRaste v iglastih gozdovih, tvori mikorizo s smreko in z brinom. Goba je čvrsta in mesnata, korenčkovo rdeče barve.Na vrhu klobuka so temno oranžni koncentrični krogi. Mleček ima barvo korenčkovega soka. Je užitna.Tribarvna griva — Ramaria formosaRaste v listnatih gozdovih, najraje pod bukvami, na apnenčastih tleh. Goba je grmičasto razrasla, s številnimi razvejki,ki so rožnato do oranžnorožnato obarvani. Konice so citronasto rumene. Je strupena in povzroča drisko.Zelena mušnica — Amanita phalloidesRaste v listnatih gozdovih pod hrasti, bukvami, leskami in kostanji. Mlade gobe so obdane z jajčni lupini podobnokožnato ovojnico. Klobuk je olivno zelene do belkaste barve in širok do 10 cm. Trosišča so v obliki lističev bele alizelenkaste barve. Bet je vitek, bel do zelenkast. Goba je strupena in smrtno nevarna. Že en klobuk zelene mušniceje za odraslega človeka smrten. Zastrupitev povzročita dve snovi: faloidin in amanitin. Amanitin je nevaren zasrce, ledvice in jetra. Zastrupitev se pokaže šele po nekaj urah ali celo po dveh dneh, zato je vsakršna pomoč lahkoprepozna.Zdravilna čopičasta plesen — Penicilium notatumČopičasto plesen uvrščamo med glive zaprtotrosnice, ki ne tvorijo plodišča. Zdravilna čopičasta plesen je posebnavrsta plesni in tvori snovi, ki zavirajo rast bakterij. Te snovi imenujemo antibiotiki.Mikoriza je oblika simbioze med koreninami dreves in glivami. Pri ektomikorizi se hife gliv spletajo okoli najmanjšihkorenin in sežejo le v medcelične prostore epidermide in korteksa. Pri endomikorizi pa hife gliv prodrejo vnotranjost celic korteksa. Mikorize so najpogostejše v kislih tleh, kjer so najslabše razmere za rast rastlin. Hife glivomogočajo hitrejši transport ionov iz okolja v korenine rastlin, glive pa sprejemajo do 10 % produktov fotosintezeiz rastlin.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaVeliko vrst gob je strupenih in smrtno nevarnih. Nekatere vrste gniloživk lahko kupite na tržnici in te uporabite priopazovanju v razredu. Gobe v gozdu pa le opazujte ter jih ne prijemajte in nabirajte.Odtisi trosovnikov različnih vrst gob so zelo zanimivi za učence. Odtise si lahko ogledajo tudi z lupo.Pri opazovanju gob v gozdu je pogosto težko ugotoviti, ali je gliva gniloživka, zajedavka ali simbiontska gliva. Pritem si pomagajte z dodatno literaturo.43
Page 1 and 2: Priročnik za učiteljeNaravoslovje
Page 3 and 4: KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
Page 5 and 6: UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
Page 7 and 8: LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
Page 9 and 10: 5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
Page 11 and 12: 2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
Page 13 and 14: 22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
Page 15 and 16: 29. Vodne in obvodne rastlineSladko
Page 17 and 18: 34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
Page 19 and 20: • razlikujejo med značilnimi vrs
Page 21 and 22: • seznanijo se s prehranjevalnimi
Page 23 and 24: GOZDKaj mislite, kako si odlična u
Page 25 and 26: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
Page 27 and 28: Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
Page 29 and 30: Učenci naj opazujejo drevesa iste
Page 31 and 32: SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
Page 33 and 34: Svetila in osvetljena telesa2. Nari
Page 35 and 36: GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
Page 37 and 38: ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
Page 39 and 40: MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
Page 41: PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
Page 45 and 46: LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
Page 47 and 48: Strokovna literatura• Franc Bati
Page 49 and 50: Stopnja povezanosti osnovnih gradni
Page 51 and 52: Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
Page 53 and 54: Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
Page 55 and 56: 12. Izmeri prostornino žebljička.
Page 57 and 58: • Besedilu dodaj pravilne enote.P
Page 59 and 60: Humus ali prhlina je organska snov,
Page 61 and 62: 3. Kako nastaja rodovitna prst?List
Page 63 and 64: Stenice — HeteropteraStenice uvr
Page 65 and 66: Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
Page 71 and 72: Zvok potuje po različnih snoveh ra
Page 73 and 74: Preveri svoje znanje1. S primerom o
Page 75 and 76: Rumenoglavi kraljiček — Regulus
Page 77 and 78: SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
Page 79 and 80: POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
Page 81 and 82: OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
Page 83 and 84: Kritično so ogrožene tri vrste ta
Page 85 and 86: KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
Page 87 and 88: Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
Page 89 and 90: OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
Page 91 and 92: 5. V preglednico zapiši lastnosti
Page 93 and 94:
KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
Page 95 and 96:
ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
Page 97 and 98:
Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
Page 99 and 100:
SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
Page 101 and 102:
Kadar žarek pada iz optično redke
Page 103 and 104:
Preprost primer preslikave z lomom
Page 105 and 106:
10. Naredi camero obscuro!Predlagam
Page 107 and 108:
izrazito daljnovidni. Njihov vid je
Page 109 and 110:
• Slika zelo oddaljenih predmetov
Page 111 and 112:
ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
Page 113 and 114:
Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
Page 115 and 116:
ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
Page 117 and 118:
ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
Page 119 and 120:
ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
Page 121 and 122:
Ogljikov dioksid je eden od toplogr
Page 123 and 124:
Naslov: KisikŽivali in rastline ga
Page 125 and 126:
OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
Page 127 and 128:
Naše temeljne ugotovitve so nasled
Page 129 and 130:
Za zelo radovedne• Skozi pretočn
Page 131 and 132:
3. Kako lahko iz trde vode narediš
Page 133 and 134:
Učenci zapišejo podatke v pregled
Page 135 and 136:
z dvema svetiloma svetimo tako, da
Page 137 and 138:
Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
Page 139 and 140:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
Page 141 and 142:
Page 143 and 144:
Page 145 and 146:
• Mikroskopsko majhne živali so
Page 147 and 148:
• Školjke imajo nogo, dvodelno l
Page 149 and 150:
Odgovor na vprašanjePreveri svoje
Page 151 and 152:
Page 153 and 154:
Prepričana sem, da ti bo tvoj last
Page 155 and 156:
V tem obdobju jih hranimo s prekuha
Page 157 and 158:
• Orientirajo se po zvezdah in oz
Page 159 and 160:
Strokovna literatura• D. M. Cochr
Page 161 and 162:
ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
Page 163 and 164:
2. Zakaj je voda tako pomembna za
Page 165 and 166:
• Kaj lahko sami naredimo za manj
Page 167 and 168:
Vedenje živali je odvisno tudi dog
Page 169 and 170:
PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
Page 171 and 172:
Iz zapisanega lahko povzamem, da je
Page 173 and 174:
4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
Page 175 and 176:
Naslednja naloga je zgled za zaznav
Page 177 and 178:
V listnatih gozdovih je več podras
Page 179 and 180:
mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
Page 181 and 182:
PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
Page 183 and 184:
hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
Page 185 and 186:
str. 23: V delovnem zvezku si oglej
Page 187 and 188:
Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere
show all

Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja