PREHRANJEVALNI SPLETIV MORJUOperativni cilji• Znajo pove<strong>za</strong>ti živalske in rastlinske predstavnike v prehranjevalne splete.• Znajo opisati kroženje snovi v morju na konkretnem primeru.Didaktična navodila, opozorila in predlogi <strong>za</strong> popestritev poukaV tem poglavju učenci povežejo in nadgradijo znanje, do katerega pridejo pri spoznavanju posameznih vrst morskihorganizmov. Učenci, ki so pred tem spoznali pestrost v načinu prehranjevanja, lahko morske organizme brezvečjih težav povežejo v prehranjevalni splet.Zelo <strong>za</strong>nimiv način učenja je igra vlog. Vsak učenec predstavlja eno od vrst organizmov v neki življenjski združbi.Na prsi si da priponko z imenom živega bitja, ki ga predstavlja, in se z vrvico poveže z virom hrane. Vrvicamora biti dovolj dolga, da se v splet lahko povežejo vsi učenci. Čim več učencev se tako poveže, tem bolj <strong>za</strong>pletenprehranjevalni splet odigrajo. Učitelj mora paziti, da učenci izberejo predstavnike proizvajalcev, potrošnikov inrazkrojevalcev in da eden predstavlja anorganske snovi. Učenci tako lahko spoznajo pove<strong>za</strong>nost in medsebojnoodvisnost živih bitij v morju ter njihovo pove<strong>za</strong>nost z neživo naravo. Priporočam, da učenci vloge menjajo in takoiz različnih zornih kotov spoznavajo prehranjevalni splet.Igra se lahko nadaljuje tako, da kakšen člen iz spleta izločijo in opazujejo posledice. Učitelj jih lahko spodbudi, daugotavljajo posledice, ki nastanejo, ko izločijo vse proizvajalce, vse potrošnike ali vse razkrojevalce.Odgovori na vprašanjaMotivacijski vprašanji• Ko pogine planktonska žival so v prehranjevalnem spletu lahko samo trije členi: planktonske rastline, planktonskažival in razkrojevalci. Ko pogine večja planktonska žival, ki se hrani z manjšimi živalmi, pa je členov v prehranjevalnemspletu več.• Ko pogine odrasla skuša, je v prehranjevalnem spletu najmanj pet členov: rastlinski plankton, živalski plankton,manjše ribe, skuša in razkrojevalci.Za zelo radovedne• Ob fotografiji raka samotarja s stražno vetrnico učencem lahko sporočite, da plenilstvo ni edina oblika odnosamed živimi bitji. Živa bitja v morju so pove<strong>za</strong>na na različne načine. Njihov odnos je lahko:a) plenilstvo ali predatorstvo, ko je eden plenilec, drugi pa plen,b) <strong>za</strong>jedavstvo ali parazitizem, ko ima eden korist, drugi pa škodo,c) priskledništvo ali komen<strong>za</strong>lizem, ko ima korist samo eden in drugi nima škode,d) v<strong>za</strong>jemništvo ali mutualizem, ko živa bitja živijo skupaj, a si ne koristijo in tudi ne škodujejo, ine) sožitje ali simbio<strong>za</strong>, kadar imata od skupnega življenja oba koristi.Odnos med stražno vetrnico in rakom samotarjem je sožitje. Vetrnica se prepusti raku, da jo nosi s seboj, in mupusti celo, da jo prestavi na novo polžjo hišico, ko mu stara postane pretesna. Korist imata oba: vetrnica laže pridedo hrane, rak pa je <strong>za</strong>radi njenih strupenih ožigalk varnejši.Preveri svoje znanje1. Členi v prehranjevalnem spletu si sledijo v naslednjem vrstnem redu: anorganske snovi – kremenaste alge– planktonski rakci – ribe – delfini.2. Možni so zelo različni, vendar vseeno pravilni odgovori.3. Če bi se zmanjšala količina rastlinskega planktona, bi se zmanjšala tudi količina ostalih organizmov v prehranjevalnemspletu.124
OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperativni cilji• Znajo razložiti osnovne vire onesnaževanja morja in posledice onesnaževanja <strong>za</strong> okolje.Didaktična navodila, opozorila in predlogi <strong>za</strong> popestritev poukaOnesnaževanje, pretirano izkoriščanje morskih dobrin in množični turizem ogrožajo življenje v morju. Zaradi človekoveganeprimernega delovanja je veliko vrst morskih organizmov že izumrlo.Od razmer v morju je odvisno tudi življenje na kopnem. Večina kisika se v ozračje sprošča ravno iz morja. Nadaljnjepropadanje življenja v morju moramo preprečiti. Učitelji naravoslovja imamo lahko pri tem pomembno vlogo.Pri pouku moramo voditi učence tako, da pridobijo znanje, ki jim omogoča razumevanje narave, in hkrati pridobijodo nje pozitiven odnos. To je mogoče le, če imajo primeren zgled in primerno lastno izkušnjo. Učenci izkušnje lahkopridobijo sami, ko so na počitnicah ob morju, in skupaj z učiteljem naravoslovja v šoli v naravi.Učenci, ki bodo uživali ob morju, občudovali lepote in življenjsko pestrost ter bodo ob neposrednem stiku spoznaliresnične potrebe organizmov, njihovo medsebojno odvisnost in odvisnost od nežive narave, bodo pripravljeni insposobni varovati okolje.Priporočam, da učenci opazujejo življenje v močno onesnaženem morju in ga primerjajo z življenjem v čistemmorju. Pristanišča so primeren kraj <strong>za</strong> ugotavljanje posledic onesnaževanja. Odplake, ki pritekajo iz naselij in zladij, močno siromašijo pestrost življenjske združbe.Zelo priporočam morski akvarij. Je pomanjšan model dogajanja v naravi. Ob akvariju se učenci lahko veliko naučijoo zgradbi živih bitij in življenjskih procesih ter tudi o odnosih med živimi bitji in o njihovi odvisnosti od neživenarave. Iz izkušnje vem, da največ pridobijo učenci, ki aktivno sodelujejo pri postavitvi in oskrbi akvarija. O organizmihv akvariju ne dobijo samo znanja, ampak se nanje tudi navežejo.Učenci zelo radi opazujejo hranjenje živali. Ker so sami pogosto lačni, sklepajo, da so lačne tudi živali, <strong>za</strong>to jihhranijo pretirano. Ostanki hrane v akvariju gnijejo in pri tem se porablja kisik. Kadar je gnijočih ostankov hraneveliko, postane voda v akvariju motna, njena površina se peni in zmanjša se količina kisika. Da ne pride do poginaorganizmov v akvariju, moramo hitro ukrepati. Odstraniti moramo vse gnijoče ostanke hrane, onesnaženo vodo<strong>za</strong>menjati s svežo ter poskrbeti <strong>za</strong> dobro filtriranje in zračenje. Učenci, ki pri tem pomagajo, laže razumejo, kakšneposledice povzročajo odplake, ki jih spuščamo v morje.Ob morskem akvariju se učenci lahko naučijo tudi, kako spremembe temperature vplivajo na življenje v morju.Tudi če je akvarij v senci, se temperatura v njem čez dan <strong>za</strong> nekaj stopinj dvigne. V toplejši vodi je manj kisika inse <strong>za</strong>radi hitrejše presnove tudi porablja hitreje. Posledice se pokažejo na vedenju organizmov. Za kisik občutljivamorska bitja poginejo, če jih pravočasno ne vrnemo v morje.Odgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje1. Nesnaga priteka v morje s kopnega in tudi z ladij. Različni strupi, ki se kopičijo v morskih bitjih, povzročajoizumiranje vrst in tako zmanjšujejo vrstno pestrost. Hrana iz onesnaženega morja ogroža tudi človeka.2. Ribiči ogrožajo življenje v morju s pretiranim lovom, turisti pa z <strong>za</strong>sedanjem obal in z vznemirjanjem morskihprebivalcev.3. Propadanje življenja v morju bi lahko preprečili, če bi preprečili ali vsaj zelo zmanjšali onesnaževanje, prepovedalipretiran lov in če bi se tudi turisti ob morju vedli bolj odgovorno.Medpredmetne pove<strong>za</strong>ve:geografija, gospodinjstvo, okoljska vzgoja, poklicna vzgoja, spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnika.125
- Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22:
• seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24:
GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28:
Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30:
Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32:
SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34:
Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36:
GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38:
ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40:
MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42:
PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44:
GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46:
LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48:
Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50:
Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52:
Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54:
Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55 and 56:
12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 57 and 58:
• Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60:
Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62:
3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64:
Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66:
Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71 and 72:
Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 73 and 74: Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76: Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78: SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80: POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82: OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84: Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85 and 86: KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 87 and 88: Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 89 and 90: OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91 and 92: 5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94: KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95 and 96: ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98: Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100: SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102: Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104: Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106: 10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108: izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110: • Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112: ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116: ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118: ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122: Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123: Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 127 and 128: Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129 and 130: Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132: 3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134: Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136: z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137 and 138: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 139 and 140: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141 and 142: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143 and 144: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146: • Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147 and 148: • Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150: Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151 and 152: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154: Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156: V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158: • Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160: Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161 and 162: ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 163 and 164: 2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165 and 166: • Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167 and 168: Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 169 and 170: PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172: Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174: 4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176:
Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178:
V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180:
mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182:
PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184:
hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186:
str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188:
Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere