Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja

More documents

Recommendations

Info

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaPomembno je, da učenci sami brskajo po prsti v gozdu in po listnem opadu. Pri tem se bodo veliko naučili o sestaviprsti in njenih lastnostih ter živih bitjih, ki živijo v njej. Pri spoznavanju živali v prsti in listnem opadu si lahko pomagates Ključem za določanje talnih živali.V uvodu v poglavje je napisano moje vprašanje o tem, kako se živa bitja počutijo, ko stopamo po gozdnih tleh. Večkratbi se morali vprašati in razmišljati o tem, kako naše delovanje vpliva na živa bitja okoli nas. Učence spodbujajte,naj o tem razmišljajo, pa ne zato, da ne bi več hodili v gozd, temveč da bi ga začutili in vzljubili in nato tudi varovali.Učenci so pogosto presenečeni, ko se pri poskusu, kaj je v suhi in kaj v vlažni prsti, dvigajo mehurčki zraka. V prstisi predstavljajo vodo, nad zrakom pa se pogosto čudijo, zato vam toplo priporočam, da izvedete ta poskus.Na gozdnih tleh pod opadom zlahka opazimo odprtine in rove. Z učenci se pogovarjamo, kdo jih je naredil inkakšen pomen imajo za gozd. V kakšen rov lahko nalijejo malo vode in enako količino vode zraven rova. Opazujejolahko pronicanje vode v prst. Kje bo pronicala hitreje?Zelo pomembno je raziskovanje listnega opada in živih bitij v njem. Živali lahko ujamete tudi v talne pasti. Plastičnoembalažo od skute zakopljete do vrha v prst. Na dno položite košček mesa, nekaj listov in malo mahu. Nad njimnaredite streho iz lubja, da vanjo ne kaplja dež. V vodi bi se živali utopile. Živali privabi vonj po mesu in padejo vpast. V mahu in pod listjem si poiščejo bivališče. Vsak dan si ogledamo, katere živali so se ujele v past, in jih natoizpustimo nazaj v gozd.Učenci naj živali primerjajo med seboj in opazujejo obliko njihovega telesa, število nog, število telesnih delov ipd.Pomagajo si lahko z lupo, tako da bodo opazili različne barve in vzorce, ki s prostim očesom niso vidni. Učenci najsi pri določanju živali pomagajo s Ključem za določanje talnih živali in z dodatno literaturo. Spoznajo naj njihovaimena in čim več živali. Vendar imen ne zahtevamo za oceno.Poglavje je povezano s prehranjevalnimi verigami in prehranjevalnimi spleti v morju in celinskih vodah.Posamezne snovi iz listnega opada lahko damo v temne vrečke. (Npr. različne plodove, veje, prst, odpadle liste.) Učencis tipanjem ugotavljajo, kaj je v vrečkah. Tako jim gozdni opad predstavimo kot skrivnost, in to učence zelo pritegne.Učenci lahko izdelajo plakat o listnem opadu. Na list nalepijo, kar najdejo v njem: veje, lubje, listje, plodove, semena,iztrebke … Nalepijo lahko liste istega drevesa, ki se razlikujejo v stopnji razkrajanja. Namesto plakata lahko všoli pripravijo razstavo listnega opada.Opazovanje mravelj je zelo zanimivo v lepem, toplem vremenu. Učence opozorimo na previdnost, da se mravljiščune približajo preveč, ker jih mravlje lahko popikajo. Opazujejo naj njihove poti, način sporazumevanja, pa tudi kajnosijo in kam. Zgradba mravljišč je zelo zanimiva, vendar pri njihovem proučevanju pazimo, da jih ne poškodujemo.Zelo pomembno je gojenje deževnikov in mokric v razredu. Za živali naj učenci skrbijo sami in si zapisujejo svojaopažanja.Zanimivo je tudi mikroskopiranje kapljice vode pod listjem. Vzorec listja vzamemo v zelo vlažnem listnem opadu.Damo ga v čašo in dodamo malo vode. Kapljice si ogledamo pod mikroskopom. Učenci so začudeni nad praživalmi,ki živijo med vlažnim listjem.Pred šolo ali na šolskem vrtu bi lahko postavili več plastičnih kompostnikov in vse leto opazovali dogajanje v njih.V prvega bi učenci dali pograbljeno listje s šolskih poti in travnikov. V drugega bi dali liste papirja, ki ga uporabljajopri pouku. V tretjega pa že uporabljene papirnate brisače in papirnate prtičke od malice in kosila. Zaželeno je, da bibila v vseh enaka količina snovi. Nato bi zapisovali, v kaj in kako se spreminjajo odpadne stvari. Ali se lahko vse snovikompostirajo? Odgovor lahko navežete na ločeno zbiranje različnih odpadkov in poudarite pomen takšnega početja.Odgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje1. Iz česa je sestavljen listni opad?Listni opad sestavljajo listi, vejice, lubje, plodovi, živalski iztrebki, poginule in žive živali in še kaj.2. Kakšne so življenjske razmere v listnem opadu?V njem je temno. Dovolj je kisika in vlage ter hranilnih snovi.60
3. Kako nastaja rodovitna prst?Listni opad v gozdu živali v tleh razgrizejo, bakterije in glive pa organske snovi pretvorijo v neorganske, ki jihrastline črpajo skupaj z vodo. Tako nastaja rodovitna prst. Listje v gozdu ni odpadek, temveč nujno potrebno zaživljenje gozda in kroženje snovi v njem.4. Primerjaj med seboj žuželke in pajkovce!Telo žuželk je sestavljeno iz glave, oprsja in zadka. Imajo tri pare nog in večinoma letijo. Telo pajkovcev je sestavljenoiz glavoprsja in zadka, imajo štiri pare nog.5. Zakaj so živali, ki živijo v prsti, pomembne za rast rastlin?Živali v listnem opadu razgrizejo liste in druge dele opada na majhne delce. Te bakterije in glive razkrojijo naneorganske snovi, ki jih rastline porabijo za rast in razvoj.Strokovna literatura• K. Tarman, Živi svet prsti, CZ 1965.• K. Tarman, Osnove ekologije in ekologija živali, DZS 1992.• M. Virant Doberlet, Leksikon Živalstvo, CZ 1997.• H. Garms, L. Borm, Živalstvo Evrope, MK 1981.• Živalstvo Slovenije, Tehniška založba Slovenije, 2003.ZAPISKI61
Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
Page 9 and 10: 5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
Page 11 and 12: 2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
Page 13 and 14: 22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
Page 15 and 16: 29. Vodne in obvodne rastlineSladko
Page 17 and 18: 34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
Page 19 and 20: • razlikujejo med značilnimi vrs
Page 21 and 22: • seznanijo se s prehranjevalnimi
Page 23 and 24: GOZDKaj mislite, kako si odlična u
Page 25 and 26: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
Page 27 and 28: Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
Page 29 and 30: Učenci naj opazujejo drevesa iste
Page 31 and 32: SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
Page 33 and 34: Svetila in osvetljena telesa2. Nari
Page 35 and 36: GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
Page 37 and 38: ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
Page 39 and 40: MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
Page 41 and 42: PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
Page 43 and 44: GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
Page 45 and 46: LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
Page 47 and 48: Strokovna literatura• Franc Bati
Page 49 and 50: Stopnja povezanosti osnovnih gradni
Page 51 and 52: Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
Page 53 and 54: Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
Page 55 and 56: 12. Izmeri prostornino žebljička.
Page 57 and 58: • Besedilu dodaj pravilne enote.P
Page 59: Humus ali prhlina je organska snov,
Page 63 and 64: Stenice — HeteropteraStenice uvr
Page 65 and 66: Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
Page 71 and 72: Zvok potuje po različnih snoveh ra
Page 73 and 74: Preveri svoje znanje1. S primerom o
Page 75 and 76: Rumenoglavi kraljiček — Regulus
Page 77 and 78: SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
Page 79 and 80: POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
Page 81 and 82: OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
Page 83 and 84: Kritično so ogrožene tri vrste ta
Page 85 and 86: KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
Page 87 and 88: Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
Page 89 and 90: OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
Page 91 and 92: 5. V preglednico zapiši lastnosti
Page 93 and 94: KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
Page 95 and 96: ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
Page 97 and 98: Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
Page 99 and 100: SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
Page 101 and 102: Kadar žarek pada iz optično redke
Page 103 and 104: Preprost primer preslikave z lomom
Page 105 and 106: 10. Naredi camero obscuro!Predlagam
Page 107 and 108: izrazito daljnovidni. Njihov vid je
Page 109 and 110: • Slika zelo oddaljenih predmetov
Page 111 and 112:
ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
Page 113 and 114:
Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
Page 115 and 116:
ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
Page 117 and 118:
ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
Page 119 and 120:
ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
Page 121 and 122:
Ogljikov dioksid je eden od toplogr
Page 123 and 124:
Naslov: KisikŽivali in rastline ga
Page 125 and 126:
OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
Page 127 and 128:
Naše temeljne ugotovitve so nasled
Page 129 and 130:
Za zelo radovedne• Skozi pretočn
Page 131 and 132:
3. Kako lahko iz trde vode narediš
Page 133 and 134:
Učenci zapišejo podatke v pregled
Page 135 and 136:
z dvema svetiloma svetimo tako, da
Page 137 and 138:
Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
Page 139 and 140:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
Page 141 and 142:
Page 143 and 144:
Page 145 and 146:
• Mikroskopsko majhne živali so
Page 147 and 148:
• Školjke imajo nogo, dvodelno l
Page 149 and 150:
Odgovor na vprašanjePreveri svoje
Page 151 and 152:
Page 153 and 154:
Prepričana sem, da ti bo tvoj last
Page 155 and 156:
V tem obdobju jih hranimo s prekuha
Page 157 and 158:
• Orientirajo se po zvezdah in oz
Page 159 and 160:
Strokovna literatura• D. M. Cochr
Page 161 and 162:
ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
Page 163 and 164:
2. Zakaj je voda tako pomembna za
Page 165 and 166:
• Kaj lahko sami naredimo za manj
Page 167 and 168:
Vedenje živali je odvisno tudi dog
Page 169 and 170:
PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
Page 171 and 172:
Iz zapisanega lahko povzamem, da je
Page 173 and 174:
4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
Page 175 and 176:
Naslednja naloga je zgled za zaznav
Page 177 and 178:
V listnatih gozdovih je več podras
Page 179 and 180:
mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
Page 181 and 182:
PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
Page 183 and 184:
hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
Page 185 and 186:
str. 23: V delovnem zvezku si oglej
Page 187 and 188:
Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere
show all

Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja