Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

DROBNE ŽIVALI V PLASTIPODRASTI, DEBEL INKROŠENJOperativni cilji• Prepoznavajo tipične predstavnike živih bitij v gozdnih plasteh.• Spoznajo živalske vrste, ki živijo v krošnjah dreves in na deblih.• Naučijo se ugotavljati zveze med življenjskimi razmerami in prilagoditvami organizmov.• Znajo povezati živalske in rastlinske predstavnike v prehranjevalne splete.Teoretična izhodiščaŽuželke — InsectaŽuželke uvrščamo med členonožce in s tem med mnogočlenarje. Telo členonožcev pokriva debela pokožnica – hitinjača.Vsebuje hitin in ima vlogo zunanjega ogrodja. Členonožci imajo parne členjene okončine. Členjeno je tuditelo, ki je sestavljeno iz telesnih obročkov (somitov). Ti so združeni v tri večje enote: glavo, oprsje in zadek.Na glavi imajo par tipalnic ter sestavljene in pikčaste oči. Obustni aparat žuželk je oblikovan glede na način prehranjevanja.Oprsje je iz treh telesnih obročkov in na vsakem je en par nog. Na drugem in tretjem somitu imajolahko po en par kril, nekatere vrste pa so nekrilate.Hitinjača je trda, trdna, lahka in neprepustna za vodo. Ne raste z žuželko, zato se v obdobju rasti vse žuželke večkratlevijo.Žuželke imajo ob strani telesa drobne odprtine – dihalnice ali stigme. Skozi te odprtine prihaja zrak v sistem zelotankih cevk – vzdušnic ali trahej. Po njih doteka zrak v vse dele telesa žuželk.Najmanjše žuželke so komaj vidne s prostim očesom, a imajo kljub temu vse značilnosti žuželk (glavo, oprsje, zadek,krila, oči, tri pare nog, črevesje, živčevje, srce, dihalnice).Po zdajšnjih ocenah živi na svetu od nekaj milijonov do nekaj deset milijonov vrst žuželk. V Sloveniji jih živiokrog 25.000.Prave listne uši — AphididaePrave listne uši uvrščamo med žuželkami v skupino enakokrilcev. V Sloveniji jih živi nekaj deset vrst. Telo je mehko,glava majhna, zadek velik, noge pa so tanke. Samčki imajo prosojna krila, samičke pa so pogosto nekrilate.Listne uši se razmnožujejo dvospolno z jajčeci in deviškorodno (partenogenetsko) z rojevanjem živih ličink (viviparno).Pri številnih vrstah se iz zimskega jajčeca razvije uš temeljnica, ki se razmnožuje deviškorodno in živorodno.Temeljnica da nekaj rodov nekrilatih samic, nato se pojavijo krilate, ki iz zimske hranilne rastline preletijo napoletno. Sledijo jim spet nekrilati rodovi samic in ob koncu poletja krilate samice, ki se vrnejo na prvotne (zimske)gostiteljske rastline. Te samice izležejo za parjenje sposobne nekrilate samice. Iz poletne gostiteljske rastline priletijona zimsko tudi krilati samci, ki oplodijo nekrilate samice. Oplojene samice izležejo zimska jajčeca, ki prezimijo.Listne uši skozi zadnjično odprtino izločajo prebavljen in zgoščen rastlinski sok (mano), s katerim se hranijo mravljein čebele. Mravlje izkoriščajo listne uši kot ‘’molzne krave’’ in jih varujejo pred plenilci. Za listne uši je značilnanepopolna preobrazba.Mravlje — FormicidaeMravlje uvrščamo med žuželkami v skupino kožekrilcev. Spolni osebki, samice in samci, so krilati. V času parjenjav velikih rojih izletavajo iz gnezd. Med svatbenim letom ali na tleh se parijo. Po oploditvi samci poginejo, mladematice pa si odlomijo krila in ustanovijo novo kolonijo. Mravlje imajo popolno preobrazbo. Značilna je delitev delaznotraj kolonije. Številne vrste so plenilci v gozdu, nekatere pa se hranijo z mano, ki jo izločajo rastlinske uši, kaparjiin nekateri škržati, ter z rastlinsko medičino.62