Preglednica 2Sestava morske vodeSestavina Delež (%) Masa v 1 kg zmesi (g)H20 96,5 965,000Cl- 1,9 18,980Na+ 1,1 10,556Mg2+ 0,3 2,649SO42- 0,1 1,272Ca2+ 0,04 0,400K+ 0,04 0,380HCO3- 0,01 0,140sledovi drugih ionovbrom, jod, litij, cink,aluminij …0,0004 0,004PliniMasni deleži (ppm)dušik 10–18kisik 0–13ogljikov dioksid 64–107V nadaljevanju so kratki opisi metod, ki jih na tej učni stopnji uporabljamo <strong>za</strong> ločevanje snovi v zmesi.Filtriranje – ločevanje drobnih netopnih trdnih delčkov snovi od tekočin ali raztopine.Metoda je uspešna <strong>za</strong> heterogene zmesi trdnine in tekočine (kapljevine ali plina). Filtrirni papir namestimo v steklenlij, ga omočimo z destilirano vodo in pritisnemo na stene lija. Zmes vlivamo v filtrirni papir ob stekleni palčki.Paziti moramo, da sega zmes v filtru največ 0,5 cm od roba. V <strong>za</strong>četku lahko vlivamo hitreje, pozneje, ko je trdnihdelčkov več, pa počasneje.Uporaba doma: v aparatu <strong>za</strong> kavo je filter, ki trdne delce mlete kave loči od ekstrakta kave.Ločevanje z lijem ločnikom – ločevanje kapljevin, ki se ne mešajo.Kapljevini, ki se ne mešata, se porazdelita druga nad drugo. Kapljevina z večjo gostoto je na dnu lija ločnika, odkoder jo spuščamo v čašo tako dolgo, dokler se ne spusti do mejne površine kapljevin.Sejanje – ločevanje trdnih snovi z različno veliko zrnatostjo.Kadar so zrna različnih trdnih snovi različno velika, jih ločimo s primerno gostim sitom.Metoda je tudi tehnično pomembna. Velikost delcev v različnih vrstah prahu, ki se uporabljajo v tehnične namene(na primer pigmentov, ki se uporabljajo v premazih), določajo s sejanjem skozi posebna, zelo natančna sita.Uporaba doma: moko, ki vsebuje tudi grudice, lahko presejmo in tako grudice izločimo. Podobno naredimo s sladkornomoko, s katero posipavamo pecivo.Izparevanje ali sušenje – ločevanje topljenca od topila.Pri tem postopku ločevanja raztopino izparevamo ali pa pustimo, da topilo izhlapi. Če pare topila ne ujamemo injih kondenziramo (destilacija), je preostanek ločevanja le topljenec.Uporaba doma: sušenje sadja.Kromatografija – je postopek <strong>za</strong> ločevanje snovi v homogeni zmesi.Kromatografija je ena od najpogosteje uporabljanih metod ločevanja snovi v sodobni kemijski analitiki. Nepogrešljivaje <strong>za</strong> ločevanje komponent v bioloških vzorcih, različnih barvilih, parfumih in podobnem.Za kromatografsko ločevanje zmesi potrebujemo dve fazi, premikajočo se ali mobilno in stoječo ali stacionarno.Mobilna fa<strong>za</strong> je lahko inertni plin, kapljevina ali pa superkritična tekočina, stacionarna fa<strong>za</strong> pa je lahko fino zmletatrdna snov, filtrirna snov ali tanka plast kapljevine na kromatografski plošči. Stacionarna fa<strong>za</strong> mora imeti velikospecifično površino, ki omogoča dobro adsorpcijo čistih snovi v zmesi. Shematičen prikaz kromatografskega ločevanjaje prika<strong>za</strong>n na sliki 1.86
Slika 1. Shematičen prikaz ločevanja čistih snovi pri kromatografiji. Dve vrsti znakov predstavljata dve vrsti molekul,to je zmes dveh čistih snovi.a) Pred ločevanjem je vzorec enakomerno porazdeljen po delu mobilne faze.b) Med ločevanjem poteka adsorpcija molekul vzorca na stacionarno fazo in desorpcija na<strong>za</strong>j v mobilnofazo. Na <strong>za</strong>četku ločevanja sta pri teh procesih obe vrsti molekul enakovredno <strong>za</strong>stopani, pozneje <strong>za</strong>čneena <strong>za</strong>ostajati.c) Konec ločevanja. Ena vrsta molekul je <strong>za</strong>ostala <strong>za</strong> drugo; obe sta večinoma adsorbirani na stacionarnofazo.Kromatografijo so prvotno uporabljali <strong>za</strong> ločevanje komponent v barvilih rastlinskega izvora, <strong>za</strong>to so metoda poimenovalipo barvi (kroma pomeni barva). Seveda pa danes s kromatografijo ne ločujejo le takih snovi, ki na stacionarnifazi pokažejo barvni <strong>za</strong>pis. Tega namreč lahko dobijo tudi z uporabo ustreznih razvijalcev, ki prikažejo kromatogram.Poznamo več vrst kromatografij. Ločimo jih po več kriterijih, najpogosteje po agregatnem stanju stacionarnein mobilne faze. Pri plinski kromatografiji je mobilna fa<strong>za</strong> plin, stacionarna pa je trdna ali tekoča. Pri tekočinskikromatografiji je mobilna fa<strong>za</strong> tekočina, stacionarna pa je trdna. Kadar <strong>za</strong> stacionarno fazo uporabimo papir zveliko vpojnostjo, metodo imenujemo papirna kromatografija. Kadar je stacionarna fa<strong>za</strong> tanka plast kapljevine nakromatografski plošči, govorimo o tankoplastni kromatografiji. Na tej učni stopnji se ukvarjamo le z najenostavnejšokromatografsko metodo, s papirno kromatografijo.Papirna kromatografija spada med tekočinske kromatografije. Stacionarna fa<strong>za</strong> je kromatografski papir, mobilnapa topilo z vzorcem. Kromatografski papir postavimo v navpično lego. Na spodnji rob kanemo kapljico vzorca alipa vzorec pomešamo s topilom, v obeh primerih pa mora biti kromatografski papir v stiku topilom. Zaradi kapilarnegaučinka se po njem dviguje topilo z vzorcem. Vsaka komponenta vzorca potuje s svojo značilno hitrostjo, ki jevedno manjša od hitrosti topila, in se tako počasi loči od zmesi. Na kromatografskem papirju nastanejo proge alimadeži, do kamor je prispela določena komponenta. Tako nastane kromatogram – <strong>za</strong>pis sestave zmesi. Razmerjemed potjo posamezne komponente in potjo topila imenujemo retenzijski faktor. Z njim opredelimo položaj barvnihprog na kromatografskem papirju, to je <strong>za</strong>pis sestave zmesi. Najboljši rezultat dobimo takrat, ko je kromatografskipapir v nasičeno vlažnem prostoru, kar ugodno vpliva na dvigovanje spojin po papirju.Primer kromatograma iz vsakdanjega življenja: porazdelitev madežev različnih pijač na belem namiznem prtu.Didaktična navodila, opozorila in predlogi <strong>za</strong> popestritev poukaUčenci naj delajo eksperimente v parih ali v trojicah. Pred poskusi skupaj z učitelji preberejo navodilo. Nato najgredo učenci sami po pripomočke, izvedejo poskus in čiste pripomočke sami vrnejo na mesto, kjer so jih vzeli.Učence navajamo na varno eksperimentiranje in red v učilnici, in še zlasti na disciplino v laboratoriju. Varnoeksperimentalno delo pomeni uporabo <strong>za</strong>ščitnih sredstev (<strong>za</strong>ščitna očala, rokavice, halja, speti lasje in ne preohlapnaoblačila) in pazljivo delo. Pomembna je tudi jasna označenost reagenčnih steklenic s pravilnimi imeni, inče je potrebno, tudi z znaki <strong>za</strong> nevarnost. Učence navajamo na prepoznavanje kemikalij in posebno na oznake <strong>za</strong>87
- Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22:
• seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24:
GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28:
Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30:
Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32:
SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34:
Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36: GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38: ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40: MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42: PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44: GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46: LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48: Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50: Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52: Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54: Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55 and 56: 12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 57 and 58: • Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60: Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62: 3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64: Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66: Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71 and 72: Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 73 and 74: Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76: Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78: SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80: POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82: OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84: Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85: KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 89 and 90: OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91 and 92: 5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94: KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95 and 96: ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98: Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100: SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102: Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104: Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106: 10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108: izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110: • Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112: ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116: ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118: ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122: Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124: Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125 and 126: OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 127 and 128: Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129 and 130: Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132: 3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134: Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136: z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137 and 138:
Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 139 and 140:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141 and 142:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143 and 144:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146:
• Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147 and 148:
• Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150:
Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151 and 152:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154:
Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156:
V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158:
• Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160:
Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161 and 162:
ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 163 and 164:
2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165 and 166:
• Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167 and 168:
Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 169 and 170:
PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172:
Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174:
4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176:
Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178:
V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180:
mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182:
PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184:
hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186:
str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188:
Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere