Živalski planktonOdgovori na vprašanjaMotivacijsko vprašanje• V morju je drobnih živali več kot velikih.Preveri svoje znanje1. Živalski plankton imenujemo živali, ki lebdijo v vodi in jih lahko prenašajo tokovi.2. Plenilci lahko izkoristijo le majhen del organskih snovi iz plena, <strong>za</strong>to v morju in tudi drugje na Zemlji prevladujejozelo drobna živa bitja.SpužveOdgovori na vprašanjaZa zelo radovedne• Spužvi žveplenjači rečemo tudi spužva spremenljivka <strong>za</strong>to, ker na zraku spremeni barvo.Preveri svoje znanje1. Skozi drobne odprtine dotekalke voda priteka v spužvo, odteka pa skozi večjo odprtino odtekalko.2. Spužve imajo veliko sposobnost samoobnavljanja ali regeneracije, <strong>za</strong>to so jih lovci na spužve razmnoževalitako, da so jih razre<strong>za</strong>li na koščke.3. Spužve iz vode precejajo organski drobir, <strong>za</strong>to je voda <strong>za</strong>radi njih bolj čista.OžigalkarjiOdgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje1. Ko se človek ali žival ožigalke dotakne, se ta sproži in izbrizga strup.2. Ožigalkarji na morskem dnu imajo obliko polipa, prosto plavajoči pa obliko meduze.3. Ožigalkarji s strupom omrtvijo plen in ga potem z lovkami potisnejo v telesno votlino.MehkužciOdgovori na vprašanjaMotivacijsko vprašanje• Mehko telo imajo školjke pokrito z dvodelno lupino, polži pa z enodelno hišico.PolžiMotivacijsko vprašanje• Polži imajo nogo z glavo, strgačo in mehko telo, ki je pri večini pokrito z enodelno hišico.Preveri svoje znanje1. Telo polžev varuje enodelna hišica.2. Ne, v morju živijo tudi polži brez hišice. Rečemo jim goli polži.3. Polži se hranijo z rastlinsko in živalsko hrano. S strgačo jo nastrgajo in potem požrejo.116
ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje• Školjke imajo nogo brez glave, v ustih strgačo, dotekalko, odtekalko in mehko telo pokrito z dvodelno lupino.Preveri svoje znanje1. Morske školjke se hranijo z organskim drobirjem in planktonom. Užitna klapavica živi v bibavičnem pasu in jena trdno podlago pritrjena z nitmi, morski datelj živi v rovih, ki jih vrta v skale ob obali, leščur živi delno <strong>za</strong>kopanv mehkem morskem dnu in je pritrjen z nitmi, ostriga je z enim delom prirasla na trdno podlago, srčankaživi <strong>za</strong>kopana v mehkem morskem dnu itn.GlavonožciMotivacijsko vprašanje• Glavonožci so mehkužci, ki imajo nogo spremenjeno v lovke.Preveri svoje znanje2. Med glavonožce uvrščamo sipe, hobotnice in lignje. Na glavi imajo lovke, s katerimi lahko tudi hodijo, <strong>za</strong>to jihimenujemo glavonožci.3. Polži razdrobijo hrano s strgačo, glavonožci pa drobijo plen s čeljustmi in s strgačo še na manjše koščke.RakiOdgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje1. Morski raki so: kozica, jastog itn. Učenci naj naštejejo tudi rake, ki niso opisani v učbeniku, in opišejo njihovnačin življenja.2. Raki imajo členjeno telo in okončine, hitinjačo ter dihajo s škrgami.3. Glavna telesna dela rakov se imenujeta glavoprsje in <strong>za</strong>dek.4. Okončine rakov so: en par oči, dva para tipalnic, čeljusti, obustne nožice, noge hodilke in <strong>za</strong>dkove nožice. Učenecnaj tudi pove, kakšno vlogo imajo.5. Raki se morajo leviti <strong>za</strong>to, da lahko rastejo.IglokožciOdgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje1. Ježke, zvezde, kačjerepe, brizgače in morske lilije uvrščamo med iglokožce. Učenci naj naštejejo posameznevrste in povedo, kako se premikajo, prehranjujejo in dihajo.2. Iglokožci so dobili ime po iglah, ki jih imajo v koži.3. Ogrodje iglokožcev je iz apnenčastih ploščic, ki so pri ježkih zrasle v enotno ogrodje, pri zvezdah so gibljivove<strong>za</strong>ne, pri brizgačih pa so drobne in nepove<strong>za</strong>ne.RibeOdgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje1. Morske ribe so: babica, bodika itn. Učenci naj naštejejo tudi ribe, ki niso opisane v učbeniku, in opišejo njihovnačin življenja.2. Ribe imajo notranje ogrodje iz kosti ali hrustanca, luske, škrge in plavuti.3. Bodika je slaba plavalka <strong>za</strong>to, ker ima sploščeno telo, slabo razvito repno plavut in velike ter široke stranskeplavuti. Tuna pa ima vretenasto telo, ozke stranske plavuti in globoko razcepljeno repno plavut – <strong>za</strong>to je dobraplavalka.117
- Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22:
• seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24:
GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28:
Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30:
Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32:
SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34:
Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36:
GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38:
ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40:
MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42:
PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44:
GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46:
LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48:
Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50:
Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52:
Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54:
Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55 and 56:
12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 57 and 58:
• Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60:
Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62:
3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64:
Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66: Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71 and 72: Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 73 and 74: Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76: Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78: SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80: POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82: OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84: Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85 and 86: KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 87 and 88: Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 89 and 90: OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91 and 92: 5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94: KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95 and 96: ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98: Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100: SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102: Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104: Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106: 10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108: izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110: • Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112: ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115: ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122: Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124: Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125 and 126: OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 127 and 128: Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129 and 130: Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132: 3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134: Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136: z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137 and 138: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 139 and 140: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141 and 142: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143 and 144: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146: • Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147 and 148: • Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150: Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151 and 152: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154: Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156: V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158: • Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160: Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161 and 162: ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 163 and 164: 2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165 and 166: • Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167 and 168:
Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 169 and 170:
PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172:
Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174:
4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176:
Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178:
V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180:
mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182:
PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184:
hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186:
str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188:
Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere