Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

Stenice — HeteropteraStenice uvrščamo med žuželke. Na svetu jih je okoli 40.000 vrst, v Sloveniji pa malo nad 600. Telo je sploščeno,tipalnice so kratke ali dolge. Krila zlagajo plosko na zadek. Sprednja krila (hemielitre) so pri korenu trdnejša inusnjata, zadnji del pa je tanka opna. Zadnja krila so kožnata in prozorna; ko jih zložijo, sprednja krila prekrivajozadnja. Imajo parna izvodila smradnih žlez na spodnji strani tretjega prsnega obročka. Številne vrste se oglašajos stridulacijo ter vibracijskimi napevi, ki jih kopenske stenice zaznavajo prek podlage. Le vodne stenice imajo voprsju prave bobničaste slušne organe. Večina stenic se hrani z rastlinskimi sokovi, nekatere pa so plenilci. Imajonepopolno preobrazbo.Rilčkarji — CurculionidaeRilčkarje uvrščamo med žuželkami v skupino hroščev. Na svetu jih je približno 45.000 vrst, v Sloveniji pa okoli1000. Sprednji del glave je podaljšan v rilček, na katerem so kolenaste tipalnice. So rastlinojedi in vezani na določenerastline; tem rastlinam se tudi barvno prilagodijo. Ličinke so breznoge in živijo v lesu, koreninah in semenih,nekatere pa kot minerji v lesni sredici. Lešnikar (Curculio nucur) je od 4 do 8 mm dolg rilčkar. Samice z rilčkomnavrtajo mlade lešnike. Vanje zležejo po eno jajčece. Ličinke pojedo jedrce lešnika, nato pa se zabubijo. Po preobrazbiprileze iz lešnika odrasel hrošč.Zalubniki — ScolytidaeZalubnike uvrščamo med žuželkami v skupino hroščev. Na svetu jih živi približno 5000 vrst. Zrastejo do 1 cm. Teloje ovalno, čokato, rjavo ali črno. Tipalnice so kratke, kolenaste, na koncu kijasto odebeljene. Zalubniki živijo v lubjuin lesu, pa tudi v koreninah, plodovih in zelnatih rastlinah. Hranijo se z lesom ali glivami, ki jih gojijo v hodnikih,izdolbenih v lesu. Smrekov lubadar (Ips typographus) živi v smrekovih gozdovih. Dejaven je v mraku. Hrani se ssmrekovim lubjem. Samica izdolbe v lubje majhno svatbeno kamrico. Tu se pari s samcem. Nato izdolbe glavni rovin ob robu levo in desno položi po eno jajčece. Ličinke, ki se izležejo iz jajčec, izdolbejo stranske rove pravokotnona glavni rov in se na njihovem koncu zabubijo.Sršen — Vespa crabroSršena uvrščamo med žuželkami v skupino kožekrilcev. Živi v gozdovih in včasih v bližini človeških bivališč. Gnezdozgradi v drevesnih duplinah, pod tramovi in žlebovi, in sicer v več vodoravnih nadstropjih. Zaščiti ga z večplastnimovojem iz papirju podobne snovi, ki jo izdela iz prežvečenega lesa. Gnezdo začne graditi samica spomladi,dokončajo pa ga izležene delavke. Skupnost šteje do 5000 članov. Prezimijo le oplojene samice. Sršenova glava inoprsje sta rdečerjava, zadek pa je rumen in rjav. V dolžino meri od 19 do 35 mm.Volkci — MyrmeleonidaeVolkce uvrščamo med žuželkami v skupino mrežekrilcev. Dolga, ozka, opnasta krila imajo v mirovanju strehastozložena čez zadek. Telo je podolgovato in podobno telesu kačjega pastirja. Volkec (Myrmeleon europaeus) živipredvsem v iglastih gozdovih, na jasah in gozdnem robu. Hrani se z žuželkami, pa tudi listnimi ušmi. Samica jajčecaodlaga v zemljo. Ličinke so plenilci. Na sončnih mestih si v peščena tla izkopljejo lovilne lijake, v katere zdrsnejomajhne žuželke. Ličinka, skrita na dnu lijaka, zgrabi plen z zakrivljenimi sesalnimi čeljustmi in ga izsesa. Po dvehletih se v zemlji zabubi, iz bube pa prileze odrasla žival.Bukova hržica — Mikiola fagiBukovo hržico uvrščamo med žuželkami v skupino dvokrilcev. Razširjena je v bukovih gozdovih po vsej Evropi.Zadek ima rdečkast, dolga pa je do 4,5 mm. Samica spomladi odlaga jajčeca v listne brstiče. Ko se list odvije, seizležejo ličinke, ki z grizenjem povzročijo, da list naredi nekakšno šiško. Z notranjostjo šiške se ličinka hrani in senato v njej zabubi. Spomladi se izleže odrasla žuželka. Novejše ime za bukovo hržico je bukova šiškarica – tako jepoimenovana tudi v knjigi Živalstvo Slovenije (2003).PajkovciTelo pajkovcev je razdeljeno na glavoprsje in zadek. Na glavoprsju so štirje pari nog ter en par pipalk in en par tipal.Nimajo tipalnic in čeljusti. Med pajkovce uvrščamo še ščipalce, pršice in suhe južine. Pri vseh, razen pri pajkih,sta glavoprsje in zadek široko združena. Na svetu je opisanih nekaj več kot 50.000 vrst pajkovcev; v Sloveniji jezaradi slabe raziskanosti do zdaj znanih več kot 1000 različnih vrst, najverjetneje pa jih vsaj 5-krat več.Klopi — IxodidaKlope uvrščamo med pajkovci v skupino pršic. Poznamo okoli 800 vrst, od katerih jih v Sloveniji živi 13. Najpogostejšije gozdni klop (Ixodes ricinus). Iz jajčeca se izležejo do 0,5 mm velike ličinke, ki imajo tri pare nog. Ko senasesajo krvi, so dolge do 1,3 mm. Ličinke običajno sesajo na malih sesalcih in pticah pevkah. Dražljaj za prisotnostgostitelja je premikanje, toplota, oddajanje CO 2in vonj znoja. Ličinka sesa teden dni, nato z gostitelja odpade in semed listjem preobrazi v nimfo. Nimfe imajo štiri pare nog, velike pa so do 1,5 mm. Ko se nasesajo krvi, so velike do3 mm in do naslednje pomladi mirujejo. Nato zlezejo na rastline v podrasti in čakajo na toplokrvno žival; malegasesalca, ptico, psa ali pa človeka. Po enem tednu odpadejo z gostitelja. Konec poletja se preobrazijo v odrasle63