Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

doc. dr. Darja Skribe DimecPREVERJANJENARAVOSLOVNEGAZNANJA1. UVODVsi, ki se ukvarjamo s pripravo učbenikov, delovnih zvezkov, priročnikov in drugih učnih pripomočkov, si med drugimprizadevamo, da bi bilo znanje učencev čim bolj kvalitetno. Osnovo znanja nam sicer opredeljuje učni načrt,vendar je pot, kako priti do znanja, »svobodna«. V ospredju avtorskih skupin je predvsem misel, kako pritegnitiučence, da se bodo z veseljem učili. Učni pripomočki so zato lepi, polni barvnih fotografij in slik, besedilo pa seumika dejavnostim, saj naj bi učenci svoje znanje dosegali predvsem po izkustveni poti. Učencem so avtorji tegaučbeniškega kompleta opisali celo delčke svojega življenja, predvsem svojih doživetij, da bi s tem pritegnili pozornostbralcev. Da bodo učenci res z navdušenjem odkrivali naravo in zanimive pojave v njej, pa mora poskrbeti tudiučitelj. Ali smo s tem za kvalitetno znanje učencev odrasli storili dovolj?Pozornost bi rada usmerila na preverjanje naravoslovnega znanja, saj menim, da je to ključni dejavnik uspešnegapouka. S preverjanjem znanja se namreč pokaže, kakšno znanje cenimo. Pisni preizkus, ki ga sestavi učitelj,je učiteljevo »ogledalo«, v katerem se zrcali njegovo pojmovanje znanja. To trditev bom v nadaljnjem besedilunatančneje pojasnila.Priznati je treba, da je preverjanje znanja v veliki meri prepuščeno učiteljem, njihovim osebnim izkušnjam v časuosnovnega, srednjega in univerzitetnega šolanja ter lastnim teorijam o pojmovanju znanja. Pri izobraževanju učiteljevse preverjanju znanja navadno ne namenja posebne pozornosti. Prav tako v slovenskem jeziku do nedavnegaskoraj ni bilo tovrstne strokovne literature. Pomembne spremembe pa izzovejo nacionalni preizkusi znanja 1 . V temprimeru je zelo pomembno, kakšen je ta preizkus znanja, še posebno, če rezultati odločilno vplivajo na učenčevonadaljnje šolanje.V nadaljevanju bi vam rada predstavila teoretični okvir in podala nekatere praktične napotke za preverjanje naravoslovnegaznanja.2. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJAPreverjanje in ocenjevanje sta pojma, ki ju sicer jasno ločimo, hkrati pa so med njima le minimalne razlike. V šolskipraksi učenci pojma zelo dobro ločijo, saj se mnogi pri delu potrudijo le, če vedo, da bodo za delo ocenjeni 2 . Tuditrenutni Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja pojma natančno opredeljuje. Posledično morajo pojma zelodobro razločevati tudi učitelji, čeprav je s strokovnega stališča razlika med obema majhna. Na sliki 1 je shema, kiprikazuje sestavne dele preverjanja in ocenjevanja.1V Sloveniji so bili ob uvedbi devetletnega osnovnega šolanja predvideni tudi nacionalni pisni preizkusi iz vseh predmetnih področij. Nekaj letso se na poskusnih osnovnih šolah tudi že izvajali. Predmetna skupina za biologijo je, tako kot skupini za fiziko in kemijo, pripravila tudi nalogeza praktično preverjanje znanja. Žal so politične spremembe in potreba po varčevanju s finančnimi sredstvi terjale opustitev tovrstne zasnovenacionalnih preizkusov.2Osebno menim, da je tovrstno razlikovanje slabo, saj načrtno vzgajamo učence v »dvoličneže«. Želela bi si šolo, kjer bi se vsako delo učencevcenilo.168