Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

GRMIOperativni cilji• Prepoznavajo tipične predstavnike živih bitij v gozdnih plasteh.• Naučijo se ugotavljati zveze med življenjskimi razmerami in prilagoditvami organizmov.• Spoznajo najpogostejše vrste gozdnih grmov v svoji bližji okolici.Teoretična izhodiščaČrni bezeg — Sambucus nigraRaste v listnatih gozdovih, živih mejah in naseljih. Skorja je svetlo siva do rjava. Listi so sestavljeni lihopernato, s 3 do7 lističi. Cveti po olistanju. Cvetovi so beli v socvetjih. Bezeg oprašujejo žuželke. Plodovi so jagodasti in koščičasti.Navadni glog — Crataegus laevigataRaste v gozdovih, grmovju in živih mejah od nižin do montanskega pasu. Cveti od aprila do junija. Cvetovi so beli,listi pa plitvo krpati.Navadna robida — Rubus fruticosusRaste na robu gozda, na gozdnih jasah, ob poteh, v grmičevju ali na železniških nasipih. Veje so zelo bodičaste, listipa dlanasto sestavljeni iz 3 do 5 jajčastih lističev. Cvetovi so beli, oprašujejo jih žuželke. Plod je birni, sestavljeniz veliko koščičastih plodov. Zreli plodovi so črnomodri.Navadni brin — Juniperus communisRaste v svetlih iglastih gozdovih ter na peščenih in skalnatih resavah in barjih. Skorja je sivorjava. Grm je vednozelen.Iglice so koničaste in sivozelene, dolge do 15 mm. Plodovi so črnomodri mesnati storžki, t. i. brinove jagode. Zarast potrebuje veliko svetlobe.Črni trn — Prunus spinosaRaste na gozdnem robu, med grmičevjem, ob poteh, na kamnitih in peščenih pobočjih in v suhih rečnih lokah. Grmje gosto razvejan in trnat. Skorja je temnosiva. Listi so podolgovato eliptični. Grm se olista po cvetenju. Cvetovi sobeli, rastejo posamič, oprašujejo pa jih žuželke. Plodovi so kroglasti, črnomodri in enosemenski.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaV gozdu si lahko učenci izberejo grm, ki jim je resnično všeč. Raziščejo naj, kje raste, kakšna je prst in kako globokaje. Pri opazovanju grma naj uporabljajo čim več čutil. Sadeže naj potipajo, pobožajo in povohajo, lahko pa jih tudiokusijo (če seveda niso strupeni). Svoj grm naj primerjajo z drugimi grmi v okolici. Kakšno skorjo, liste in plodoveima? Ali ima trne ali bodice? Učenci si lahko pomagajo z lupo, skozi katero lahko opazujejo drobne strukture in čudovitevzorce. Opazujejo naj živali na grmu in pod njim. Sklepajo naj na povezanost grma z drugimi živimi bitji v gozdu.Opazovanje in spoznavanje grmov v gozdu ter v okolici šole je pomembno. Posamezne dele grmov lahko prinesetev učilnico in si jih natančneje ogledate. Pomembno je, da učenci nekaj najpogostejših grmov v svoji okolici poznajotudi po imenu.Odgovori na vprašanjaZa zelo radovedne1. Kaj misliš, zakaj imajo nekateri grmi v Sloveniji bodice in trne, drevesa, ki samoniklo rastejo v Sloveniji, pa sobrez njih?V Sloveniji in Evropi ni velikih rastlinojedih živali, ki bi obirale liste na drevesih. V Afriki žirafe, sloni s trobci innekatere antilope objedajo listje visoko v drevesnih krošnjah. Tako se nekatera drevesa zavarujejo z dolgimitrni ali bodicami.Preveri svoje znanje1. Kakšen je pomen grmov v gozdu?Živali se hranijo z listi in plodovi grmov. V njih si živali delajo bivališča ali pa si poiščejo zavetje.2. V kateri plasti gozda rastejo?Grmi rastejo v plasti podrasti.35