Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

SNOVI, KI TE OBDAJAJO,IN NJIHOVE LASTNOSTIOperativni cilji• Snovi znajo razdeliti na naravne in pridobljene.• Razvijajo sposobnost za zaznavanje in razumevanje ekoloških problemov.• Razvijajo odgovoren odnos do okolja in narave.• Vedo, da je človek sestavni del narave in da je od nje odvisen.• Vedo, da je agregatno stanje snovi odvisno od povezave osnovnih gradnikov.• Spoznajo, da je sprememba agregatnega stanja fizikalna sprememba.• Raziskujejo snovi in pojave.• Merijo maso, prostornino, dolžino, ploščino, čas in temperaturo.Teoretična izhodiščaNaravne in pridobljene snoviSnov je vse, kar ima maso, zaseda prostor in je mogoče zaznati oziroma izmeriti. Snov je abstrakten pojem, kipove, iz česa je neki predmet ali telo, oziroma kaj je v prostoru. Vse, kar nas obdaja, je iz snovi. To velja tudi za nas;tudi mi smo namreč iz snovi. Snovnemu svetu rečemo tudi materialni svet. Duhovni svet se od materialnega ločipo tem, da samostojno ne zaseda prostora. Večina snovi v vesolju je nežive. V nasprotju z živo snovjo taka snov neraste, ne diha, se ne prehranjuje, se ne razmnožuje in ne odmira.Človek je v začetku uporabljal le naravne snovi, to je tiste, ki jih je našel v naravi. Kmalu pa je ugotovil, da lahko z različnimipostopki iz naravnih pridobiva nove snovi, ki imajo drugačne lastnosti. Te snovi imenujemo pridobljene snovi.Agregatna stanjaVsaka snov je sestavljena iz majhnih delcev, gradnikov snovi (atomi, molekule, ioni). Med gradniki v snovi delujejosile, ki so na večji razdalji privlačne, na majhni pa odbojne. Značilnosti teh sil ter temperatura in tlak določajofizikalno obliko snovi. Takšno obliko snovi imenujemo njeno agregatno stanje. Snov je lahko v trdni, kapljevinskiali plinski obliki. To so poglavitna agregatna stanja – poznamo namreč tudi plazmo, tekoče kristale, amorfne snoviipd., ki pa jih na tej stopnji ne obravnavamo. Tekočina je snov, ki teče, torej je lahko kapljevina ali pa plin. Večinasnovi se lahko pojavlja v vseh treh glavnih agregatnih stanjih (na primer voda). V katerem agregatnem stanju jedoločena snov, pa je odvisno od temperature in tlaka.V našem prostoru je pogosto v rabi tudi »tekočina« v smislu kapljevine. Raba termina »kapljevine« prevladujev literaturi s fizikalnega področja, raba »tekočine« v pomenu kapljevine pa v kemiji. Naravoslovje uvajamo kotskupne in prepletene biološke, kemijske in fizikalne vsebine, zato mora biti izrazoslovje ustrezno usklajeno. Agregatnastanja označujejo fizikalno obliko snovi, zato je raba fizikalnega izrazoslovja upravičena. Izraz »kapljevine«učence navaja na razločevanje med tekočinami, ki so lahko tudi plini, in kapljevinami, ki se od plinov pomembnorazlikujejo. Takšno izbiro določa tudi učni načrt za naravoslovje in tehniko za 4. razred devetletke. Kadar govorimoo agregatnem stanju, v učbeniku in delovnem zvezku dosledno uporabljamo izraz »kapljevine«. Pogosto pakonkretna zveza narekuje rabo tekočin, kjer mislimo snovi, ki tečejo, torej kapljevine in pline. Tak primer je voda, kije nedvomno najpomembnejša tekočina (pomembna je v kapljevinskem in plinskem stanju) na Zemlji.Uporabljeno in priporočeno izrazoslovje je navedeno v spodnji preglednici.FIZIKALNA OBLIKA SNOVISNOVtrdninakapljevinatekočinaplinSTANJE SNOVI trdno stanje kapljevinsko (kapljevinasto) stanje plinsko (plinasto) stanje48