Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

fizičnisocialnimatematičnimišljenjskispoznavni procesi in postopkijezikovniznačilnostivrednotenjestališčanaravoslovjepojmovanjazamislidejstvanačini delasocialni odnosirazumevanjeSlika 2. Opredelitev naravoslovnega znanja (povzeto po Raper in Stringer, 1987, str. 11)Glavni namen prikaza na sliki 2 je v tem, da se zavemo široke opredelitve naravoslovnega znanja. Ob tem veljaomeniti, da so lahko opredelitve pojmovanj, spoznavnih procesov in postopkov tudi drugačne. Tako Wynne Harlen,ena od vodilnih strokovnjakinj za področje poučevanja naravoslovja v Veliki Britaniji, pa tudi v širšem evropskemprostoru, poleg pojmovanj navaja sedem spoznavnih procesov in postopkov ter štiri stališča.• Pojmovanja• Spoznavni procesi in postopki: zaznavanje, oblikovanje domnev (hipotez), napovedovanje, raziskovanje,interpretacija ugotovitev in oblikovanje zaključkov ter sporočanje.• Stališča: radovednost, upoštevanje dokazov, pripravljenost spremeniti zamisli in kritično razmišljanje (Harlen,1992, str. 184).Harlenova jasno poudarja, da so te skupine ne le izhodišče za poučevanje, ampak tudi izhodišče za preverjanjenaravoslovnega znanja.Nekoliko bolj razčlenjeno strukturo šolskega naravoslovja sta oblikovala Hein in Price.1. Znanje:• dejstva (imena, lastnosti, definicije),• pojmovanja (splošne zamisli, znanstveni »zakoni«, načela).2. Spoznavni procesi in postopki:• fizični (merjenje, zaznavanje, ravnanje s pripomočki, laboratorijske sposobnosti),• miselni (sklepanje, napovedovanje, načrtovanje raziskovanja).3. Stališča:• do naravoslovja (skrb za živa bitja, zanimanje za naravoslovje, radovednost),• do znanja (spraševanje, tveganje),• do drugih (pomoč drugim, nudenje zamisli) (Hein in Price, 1994, str. 119).Številne sheme pojmovanja oziroma znanje v ožjem pomenu besede opredeljujejo s pri nas najbolj znano Bloomovotaksonomijo kognitivnih ciljev:1. raven: znanje (poznavanje),2. raven: razumevanje,3. raven: uporaba,4. raven: analiza,5. raven: sinteza in6. raven: evalvacija.Zora Rutar - Ilc (2003, str. 16) predstavlja eno najbolj znanih delitev znanja na:1. deklarativno,2. proceduralno in3. kondicionalno ali strateško znanje,pri čemer deklarativno znanje predstavljajo podatki, pa tudi dejstva, prepričanja, mnenja in bolj kompleksna vsebinskaznanja, npr. razlage, teorije in interpretacije; proceduralno znanje so postopki za uporabo znanja v določenihprocesih ali rutinah (npr. obvladovanje merjenja dolžin, mikroskopiranje, obvladovanje računskih operacij …),pri kondicionalnem znanju pa gre predvsem za ugotavljanje, kdaj, kje in zakaj uporabiti proceduralno in deklerativnoznanje (npr. načrtovanje in kombiniranje strategij za reševanje problemov).Vse pogosteje pa se govori tudi o metakognitivnem znanju in posledično tudi preverjanju metakognitivnih procesov.Tako Barica Marentič - Požarnik (1998, str. 251) razlikuje meddeklarativnim znanjem (vedeti, da …),proceduralnim znanjem (vedeti, kako …) inmetakognitivnim znanjem (vedeti, kdaj, zakaj …).170