Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

Če v prostor za neprozornim telesom postavimo zaslon (steno, tla, list papirja …), na njem opazimo osvetljeni inneosvetljeni del (senco).Točkasto ali zelo majhno svetilo meče ostre sence, večje ali razsežno svetilo pa nejasne ali manj ostre sence. Sonceje skoraj točkasto svetilo, ker je zelo oddaljeno. Vendar so njegove sence le redko zelo ostre. Razlog je v difuzni(razpršeni) svetlobi. Delež difuzne svetlobe je odvisen od količine delcev v zraku (majhnih vodnih kapljic, prahu).Tako je ob oblačnih in meglenih dnevih praktično vsa dnevna svetloba difuzna, sence pa so nejasne ali sploh nenastanejo. Prostor za predmetom, kamor se razširi le svetloba iz nekaterih delov razsežnega svetila (ne pa izvseh), je polsenca. Pri točkastih svetilih ni mogoče dobiti polsence. Iz območja sence svetila ne vidimo, iz območjapolsence pa vidimo le del svetila.Polsenco obravnavamo v povezavi z mrki v astronomiji. Mrk je potovanje nebesnega telesa skozi območje sencedrugega. V vsakdanjem življenju sta posebno znana Sončev in Lunin mrk.Sončev mrk nastane, kadar Luna prečka razdaljo med Soncem in Zemljo, in tako zastre Sonce. To se lahko primerile, kadar je Luna v mlaju. Popolna senca pade le na ozek pas Zemlje – od tod za kratek čas (največ do 7,5 minute)vidimo popoln Sončev mrk, in zato tudi Sončevo korono. Pravimo, da gledamo popolno fazo mrka. Veliko širšiso pasovi, ki so v polsenci. Delna faza mrka je precej daljša od popolne, ker je območje polsence veliko večje odobmočja sence. Če opazujemo mrk na tistih območjih Zemlje, ki so v polsenci, Sonce ni nikoli popolnoma zakrito invidimo njegov večji ali manjši krajec. Vsako leto je 2 do 5 Sončevih mrkov. Le nekateri so popolni. Nazadnje smo iznaših krajev (natančneje le iz najsevernejšega dela Goričkega) videli popolni Sončev mrk 11. avgusta 1999.Lunin mrk se zgodi, kadar Luna prečka Zemljino senco in ostane zakrita pred svetlobo s Sonca, dokler ne prideizza Zemlje. Lunini mrki so lahko delni ali popolni in se lahko zgodijo le ob polni Luni ali ščipu. Popolni Lunini mrkitrajajo do 100 minut, vsako leto pa so največ trije. Popolni Lunin mrk vidijo povsod, kjer je tedaj noč. Vendar Lunatudi ob popolnem mrku ni videti popolnoma temna. Od njene površine se odbija rdečkasta svetloba. Ti žarki so seukrivili na atmosferi Zemlje. Najbolj se ukrivi rdeča svetloba, zato je Lunina površina ob popolnem Luninem mrkuvideti rdečkasta.Iz sheme Sončevega mrka v učbeniku ali Luninega mrka v delovnem zvezku lahko ugotovimo območja sence inpolsence. Svetloba izhaja iz vsake točke Sonca in se širi v vse smeri. Od množice žarkov na shemi narišemo lenekaj značilnih, ki nam pomagajo pri risanju območja sence in polsence.Hitrost svetlobe je tako velika, da je za običajno življenje kar neskončna – to pomeni, da svetloba za širjenje praktičnone potrebuje časa. Vendar ni tako. Navadno mislimo na hitrost svetlobe v praznem prostoru (vakuumu), c 0=299.792.458 m/s, kar je ena od najpomembnejših fizikalnih konstant. Za našo učno stopnjo to hitrost zaokrožimona 300.000 km/s. To je zgornja meja za hitrost potovanja delcev, prenašanja energije in signalov. Še tako lahkisnovni delci ne morejo doseči svetlobne hitrosti – lahko se ji le približajo. V prozornih snoveh se hitrost svetlobezmanjša, c = c 0/ n, kjer je n lomni količnik snovi (primer: n stekla je 1,45).Poglavje obravnavamo v povezavi s svetlobo v gozdu. Obravnavamo torej zastiranje svetlobe z rastlinami, karpovežemo z življenjskimi razmerami v gozdu. Pri tem ne moremo obiti fotosinteze, ki biološke vidike gozda povežes kemijskimi in fizikalnimi vsebinami. Takšno smiselno povezovanje se ponavlja skozi večino učne snovi. Drugi delvsebin o svetlobi obravnavamo v morju (poglavje Svetloba v morju).Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaKako svetlo je v gozdu1. Zapisane so nekatere trditve, ki so povezane s svetlobo v gozdu. Pri vsaki od njih zapiši, zakaj misliš, da je tako.Pričakujemo, da učenci napišejo svoje domneve, zato je kakršen koli odgovor pravilen. Pri zelo zgrešenih domnevahje dobro, da ob koncu poglavja pogledamo nazaj in domneve popravimo.V gozdu ni enakomerno svetlo. Nekateri deli gozda so vedno temačni. Razlog je v premočrtnem širjenju svetlobe.Rastline (najpomembnejša so drevesa) niso prozorne, zato bolj ali manj zastirajo svetlobo.V listnatih gozdovih je več podrasti kot v iglastih. Listi listavcev so redkejši in prepustijo več svetlobe kot listiiglavcev.Tisa raste v senci dreves. Njena rast je počasna. V senco dreves pride malo svetlobe, zato sta fotosinteza, to jeproizvajanje hranilnih snovi, in z njo rast drevesa počasni.32