Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja

More documents

Recommendations

Info

Preglednica 2.Shema michiganskega načrta za testiranje naravoslovnega znanja (prirejeno po Voss, 1997).Biologija Fizika O ZemljiIntegriranonaravoslovjeDelež v %Uporaba 60Konstrukcija 20Refleksija 20Naloge, ki so vključene v tako testiranje, so zelo raznolike: naloge izbirnega tipa, ki so vsebinsko neodvisne, problemiiz vsakdanjega življenja, integrirani problemi iz vsakdanjega življenja, kritike besedil in raziskovanje.Pri sestavljanju pisnih preizkusov znanja je torej zelo priporočljivo, da se pri vsaki posamezni nalogi vprašamo,kakšno vsebinsko znanje in kakšno vrsto znanja z njo preverjamo. To nam hkrati tudi pove, kakšno znanje imaučenec, če pravilno reši nalogo.Veliko več o teoriji učenja, poučevanja in preverjanja naravoslovnega znanja je mogoče prebrati v knjigi: DarjaSkribe - Dimec: S preverjanjem znanja do naravoslovne pismenosti, Ljubljana: DZS, 2006.5. NARAVOSLOVJE 7 – UČBENIK IN DELOVNI ZVEZEKEden od pogojev uspešnega pouka je s poučevanjem usklajeno preverjanje znanja. Zato sem pregledala, kje vučbeniku in delovnem zvezku najdemo naloge in vprašanja, ki omogočajo razvijanje oziroma preverjanje različnihvrst in ravni znanja.Analizirala sem učbenik do strani 39 in delovni zvezek do strani 35. V analizo so zajeta naslednja poglavja na temoGOZD: Ali so gozd samo drevesa, Gozdovi v Sloveniji, Drevesa, Svetloba – od kod, kam in kako, Grmi, Zelnate rastline,Mahovi, Praproti, Glive, Lišaji, Snovi, ki te obdajajo, in njihove lastnosti.Naravoslovno znanje sem razdelila na deklarativno (konceptualno) in proceduralno znanje (naravoslovne postopke).Za opredelitev deklarativnega znanja sem uporabila Bloomovo taksonomijo kognitivnih ciljev, za proceduralnoznanje pa sem sestavila naslednji seznam naravoslovnih postopkov: zaznavanje (opazovanje, tipanje, vohanje,okušanje ali poslušanje), primerjanje, merjenje, napovedovanje, izvajanje poskusov (izvajanje navodil), sklepanje,razvrščanje, uvrščanje, urejanje, delo s podatki, preglednicami ali grafi, sporočanje (tudi risanje), raziskovanje(samostojno načrtovanje in izvajanje) ter postavljanje domnev (hipotez).Deklarativno znanjeVečina vprašanj in nalog v učbeniku preverja deklarativno znanje, zato so navedeni zgledi iz učbenika, vendarnajdemo tudi v delovnem zvezku naloge, ki razvijajo deklarativno znanje.Naslednja naloga je zgled za poznavanje.4. Primerjaj med seboj plasti v gozdu.Naslednja naloga je zgled za razumevanje.6. Zakaj vseh vrst gob ne moremo gojiti?Naslednja naloga je zgled za uporabo znanja.1. S katerimi fizikalnimi veličinami lahko opišeš fizikalne lastnosti smrekovega storža?Katere merske priprave potrebuješ?Proceduralno znanjeVečina nalog in vprašanj v delovnem zvezku razvija proceduralno znanje, zato so navedeni zgledi iz delovnegazvezka, vendar najdemo tudi v učbeniku naloge, ki razvijajo proceduralno znanje. Nekatere naloge s posameznimivprašanji razvijajo različne naravoslovne postopke.1V analiziranem delu učbenika.2V analiziranem delu delovnega zvezka.174
Naslednja naloga je zgled za zaznavanje (opazovanje, tipanje, vohanje, okušanje ali poslušanje).2. Izdelaš lahko plakat drevesa, ki ti je v gozdu najbolj všeč.To drevo opazuj vse leto. Svoj plakat primerjaj s plakati sošolcev.POTREBUJEŠ: papir šeleshamer velikosti A1V osrednji del naredi odtis drevesne skorje, lahko se poznajo tudi stranske veje. Označi, na kateri višini jenarejen odtis. Pod drevesom poberi odpadle suhe veje in jih prilepi na odtis debla. Poberi tudi odpadle listerazličnih barv. Stisni jih in posuši ter nalepi. Nariši ali fotografiraj drevo v vseh letnih časih. Prav tako cvet,liste. Prilepi tudi plod in semena dreves. Nariši živali, ki živijo na tvojem drevesu in ob njem.Naslednja naloga je zgled za primerjanje.1. Izberi si drevo, grm in cvetočo rastlino, ki raste pod grmom. Rastline primerjaj med seboj. Podatke vpiši vpreglednico.IME, ČE GA POZNAŠKORENINASTEBLOŠTEVILO STEBELVIŠINALISTCVETDrevo Grm Cvetoča rastlina pod grmomNaslednja naloga je zgled za merjenje.15. Izmeri površino drevesnega lista.POTREBUJEŠ: drevesni list, kvadratno mrežoList položi na kvadratno mrežo in ga obriši. Določi površino ene ploskve lista. Izračunaj površino obehploskev.Naslednja naloga je zgled za napovedovanje.6. V preglednici najdeš število prebivalcev leta 2000 in oceno števila prebivalcev v letu 2025 na štirih zemljepisnihobmočjih. Izračunaj prirastek prebivalstva posameznega območja.Populacija 2000(v milijonih)Populacija 2025(v milijonih)AFRIKA 560 1495AZIJA 2819 4758AMERIKA 666 1035EVROPA 770 863Prirastek prebivalstva(v milijonih)Naslednja naloga je zgled za izvajanje poskusov (izvajanje navodil).4. Zakaj se listi jeseni obarvajo?POTREBUJEŠ: vodo, dve brisači, kuhinjsko krpoV vodi zmoči brisači in kuhinjsko krpo. Obesi jih na vrvico. Eno brisačo obesi raztegnjeno, prav tako kuhinjskokrpo, drugo brisačo pa enkrat prepogni in jo tako obesi na vrvico. V kolikšnem času izhlapi voda?Naslednja naloga je zgled za sklepanje.19. Dopolni.S pomočjo preglednice iz prejšnje naloge določi agregatno stanje snovi pri temperaturi, ki je navedena vpreglednici.Snov T ( 0 ) Agregatno stanje Lastnosti snovi kot posledica agregatnega stanjaŽELEZOŽELEZOSVINECZLATOPri temperaturi 1500 0 C je železo vsvinec pa vagregatnem stanju.agregatnem stanju,175
Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
Page 21 and 22:
• seznanijo se s prehranjevalnimi
Page 23 and 24:
GOZDKaj mislite, kako si odlična u
Page 25 and 26:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
Page 27 and 28:
Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
Page 29 and 30:
Učenci naj opazujejo drevesa iste
Page 31 and 32:
SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
Page 33 and 34:
Svetila in osvetljena telesa2. Nari
Page 35 and 36:
GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
Page 37 and 38:
ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
Page 39 and 40:
MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
Page 41 and 42:
PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
Page 43 and 44:
GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
Page 45 and 46:
LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
Page 47 and 48:
Strokovna literatura• Franc Bati
Page 49 and 50:
Stopnja povezanosti osnovnih gradni
Page 51 and 52:
Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
Page 53 and 54:
Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
Page 55 and 56:
12. Izmeri prostornino žebljička.
Page 57 and 58:
• Besedilu dodaj pravilne enote.P
Page 59 and 60:
Humus ali prhlina je organska snov,
Page 61 and 62:
3. Kako nastaja rodovitna prst?List
Page 63 and 64:
Stenice — HeteropteraStenice uvr
Page 65 and 66:
Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
Page 67 and 68:
Page 69 and 70:
Page 71 and 72:
Zvok potuje po različnih snoveh ra
Page 73 and 74:
Preveri svoje znanje1. S primerom o
Page 75 and 76:
Rumenoglavi kraljiček — Regulus
Page 77 and 78:
SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
Page 79 and 80:
POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
Page 81 and 82:
OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
Page 83 and 84:
Kritično so ogrožene tri vrste ta
Page 85 and 86:
KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
Page 87 and 88:
Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
Page 89 and 90:
OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
Page 91 and 92:
5. V preglednico zapiši lastnosti
Page 93 and 94:
KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
Page 95 and 96:
ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
Page 97 and 98:
Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
Page 99 and 100:
SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
Page 101 and 102:
Kadar žarek pada iz optično redke
Page 103 and 104:
Preprost primer preslikave z lomom
Page 105 and 106:
10. Naredi camero obscuro!Predlagam
Page 107 and 108:
izrazito daljnovidni. Njihov vid je
Page 109 and 110:
• Slika zelo oddaljenih predmetov
Page 111 and 112:
ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
Page 113 and 114:
Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
Page 115 and 116:
ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
Page 117 and 118:
ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
Page 119 and 120:
ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
Page 121 and 122:
Ogljikov dioksid je eden od toplogr
Page 123 and 124: Naslov: KisikŽivali in rastline ga
Page 125 and 126: OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
Page 127 and 128: Naše temeljne ugotovitve so nasled
Page 129 and 130: Za zelo radovedne• Skozi pretočn
Page 131 and 132: 3. Kako lahko iz trde vode narediš
Page 133 and 134: Učenci zapišejo podatke v pregled
Page 135 and 136: z dvema svetiloma svetimo tako, da
Page 137 and 138: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
Page 139 and 140: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
Page 145 and 146: • Mikroskopsko majhne živali so
Page 147 and 148: • Školjke imajo nogo, dvodelno l
Page 149 and 150: Odgovor na vprašanjePreveri svoje
Page 153 and 154: Prepričana sem, da ti bo tvoj last
Page 155 and 156: V tem obdobju jih hranimo s prekuha
Page 157 and 158: • Orientirajo se po zvezdah in oz
Page 159 and 160: Strokovna literatura• D. M. Cochr
Page 161 and 162: ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
Page 163 and 164: 2. Zakaj je voda tako pomembna za
Page 165 and 166: • Kaj lahko sami naredimo za manj
Page 167 and 168: Vedenje živali je odvisno tudi dog
Page 169 and 170: PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
Page 171 and 172: Iz zapisanega lahko povzamem, da je
Page 173: 4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
Page 177 and 178: V listnatih gozdovih je več podras
Page 179 and 180: mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
Page 181 and 182: PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
Page 183 and 184: hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
Page 185 and 186: str. 23: V delovnem zvezku si oglej
Page 187 and 188: Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
Page 189 and 190: str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
Page 191 and 192: SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere
show all

Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja