NARAVOSLOVNI DANV LJUBLJANSKEMŽIVALSKEM VRTUPredlagam, da ga izpeljete v dveh delih. Prvega lahko organiziramo pedagogi v naši ustanovi, drugega pa izpeljetesami. Za prvi del vam ponujamo tri teme, med katerimi izberete najustreznejšo. Vsaka traja eno šolsko uro.1. del1. Iglasti in mešani gozd, nekatere živali v gozduUčna vsebina: opazovanje in ugotavljanje razlik med iglastim in mešanim gozdom, tako glede značilnosti drevesnihvrst kot življenjskih razmer. Ugotavljanje odvisnosti podrasti in živalskih združb od življenjskih razmer. Spoznavanježivali, prilagojenih na življenje v gozdu: krastače, navadnega goža, velike uharice, volka in jelena.Učni cilji: učenci spoznajo različna tipa gozdov, spoznavajo njune značilnosti, ugotovijo odvisnost sestave živalskihin rastlinskih združb od življenjskih razmer ter pobliže spoznajo nekatere predstavnike živali, prilagojene naživljenje v gozdu.2. Gozdne plasti, živali gozdnih plastiUčna vsebina: opazovanje gozda, usmerjeno opazovanje življenjskih razmer v gozdu v različnih plasteh. Spoznavanježivali, ki so prilagojene razmeram v posamezni gozdni plasti: živali v listnem opadu, ptic pevk, hribskegaurha, navadnega goža, rjavega medveda in risa.Učni cilji: učenci spoznajo, da razlikujemo v gozdu glede na življenjske razmere več plasti. Ugotovijo značilnostiposameznih gozdnih plasti ter pobliže spoznajo nekatere predstavnike živali, prilagojene razmeram v posameznigozdni plasti.3. Življenjske razmere v ribniku, živali v ribnikuUčna vsebina: opazovanje in ugotavljanje življenjskih razmer v ribniku in njegovi neposredni okolici. Opazovanjein spoznavanje krapovca, debeloglavke in paglavcev, evropske močvirske sklednice, sive čaplje, pelikana, kormorana,bele štorklje in belouške. Ugotavljanje prilagoditev na vodno in obvodno življenjsko okolje.Učni cilji: učenci opazujejo in ugotavljajo, kakšne so življenjske razmere v ribniku in njegovi okolici, pobliže spoznajonekatere vodne in obvodne živali ter njihove prilagoditve na življenjske razmere.2. delV Živalskem vrtu Ljubljana lahko opazujete številne dvoživke, plazilce, ptiče in sesalce. Učenci jih lahko primerjajomed seboj. Ugotavljajo, kako so prilagojeni na življenje v gozdu, njihov pomen ter medsebojno pove<strong>za</strong>nost vživljenjski združbi.Opazujete lahko grmovnice in drevesa. Posamezni predstavniki so opisani s podatki o njihovih listih, cvetovih,plodovih in skorji.Jeseni in spomladi lahko opazujete tudi mahove, praprotnice in zelnate rastline.Primeren čas <strong>za</strong> opazovanje dvoživk je pomlad. Takrat lahko opazujete žabji mrest, razvoj v paglavce in male žabe,ki <strong>za</strong>puščajo mlake.Učencem lahko pripravite opazovalno nalogo Znaš opazovati?.Opazovanje lahko organizirate v dvojicah ali skupinah.Vsaka skupina učencev naj si izbere ogrado z živalmi, ki bi jih radi spoznali. Pomembno je, da se pri ogradi nekajčasa <strong>za</strong>držijo. Opazujejo naj, kako je opremljena. Lahko jo narišejo in skicirajo drevesa, hleve, skrivališča <strong>za</strong> živali.Nato naj živali opazujejo: kaj počnejo, kako se vedejo, ko čakajo na hrano; kako, ko jo dobijo; kje in kako počivajo;kako se igrajo ...166
Vedenje živali je odvisno tudi dogajanja v naravi: od letnega časa, obdobja v dnevu in vremena.Lahko opazujejo telesne značilnosti živali in jih skušajo pojasniti kot prilagoditev na naravno življenjsko okolje.Opazujejo naj, kako se živali vedejo v skupini in kako, kadar so same <strong>za</strong>se.Ugotovijo naj, kako so s svojim načinom življenja spremenile opremo ograde.Opazovanje usmerimo tudi na pomembno vprašanje: »Kako določena telesna značilnost ali vedenje pomagaživali preživeti v naravi?«Živalski »delavnik« je precej drugačen kot človeški in če želimo o živalih kaj izvedeti, si moramo vzeti čas.Izhodišča <strong>za</strong> opazovanje živaliOpazuj telo posamezne živali.Skušaj določiti spol posamezne živali. Opazuj dele telesa. Opiši jih. Kateri deli telesa so se razvili kot prilagoditevna življenjsko okolje? Utemelji svoje ugotovitve.Primerjaj telesa živali iste vrste.Naštej čim več razlik med dvema osebkoma iste vrste. Znaš pojasniti, <strong>za</strong>kaj so živali iste vrste različne? Imajo terazlike kakšen poseben pomen <strong>za</strong> preživetje živali?Primerjaj telesa živali dveh različnih vrst.Najdi čim več podobnosti in razlik med živalmi različnih vrst. Znaš pojasniti, <strong>za</strong>kaj se razlikujejo med seboj?Opazuj vedenje živali in njihov odziv na okolico.Živali preživijo le v okolju, kjer lahko <strong>za</strong>dovoljijo vse svoje življenjske potrebe: življenjski prostor, hranjenje, pitje,spanje, stik z osebki iste vrste, spolni nagon, gibanje.Kaj počne žival v tem trenutku?Katere osnovne potrebe v tem trenutku <strong>za</strong>dovoljuje?Je kaj v ogradi pritegnilo njeno pozornost?S katerimi čutili je <strong>za</strong>znala spremembo?Kako se je odzvala?Je žival namenila pozornost čemu v okolici ograde?Kaj je vzbudilo njeno <strong>za</strong>nimanje?S katerimi čutili je to <strong>za</strong>znala?Kako se žival v ogradi postavi glede na vir svetlobe, vir toplote ter vir vode ali hrane? Ali so živali med bivanjemvplivale na notranjost ograde? Ali je pomembno, da skrbniki opazijo te spremembe? Utemelji svoj odgovor.Poišči v ogradi opremo, ki so jo skrbniki načrtovali tako, da je prilagojena živalim – njihovim telesnim značilnostimter njihovemu vedenju.Opazuj vedenje živali iste vrste.Kolikšna je razdalja med osebki iste vrste? So skupaj ali vsaka <strong>za</strong>se? Se med seboj dotikajo? S katerim delom telesa?Se dotikajo nežno ali napadalno? Kako so obrnjene druga proti drugi? Če se ena žival premakne, ali ji drugasledi?Opazuj vedenje živali različnih vrst v ogradi.Zakaj so lahko različne živali skupaj v ogradi? Ali se <strong>za</strong>držujejo daleč vsaka k sebi ali se družijo v skupine? Alijedo isto hrano? Se skupaj hranijo? Se osebki različnih živalskih vrst med seboj dotikajo? Se skupaj igrajo, lovijo,napadajo?Primerjaj telo ali vedenje živali s človekom.Kateri deli telesa živali, ki jo opazuješ, so podobni delu človeškega telesa? Katerih delov telesa, ki jih ima opazovanažival, človek nima? Kako si pomaga človek v okolju (na primer v vodi, v zraku, v blatu, v globokem snegu, vmrazu, …), na katerega je prilagojena opazovana vrsta? Kako se vede žival, ki jo pravkar opazuješ? Ali lahko tovedenje primerjamo s človeškim? Utemelji svoj odgovor.167
- Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22:
• seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24:
GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28:
Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30:
Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32:
SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34:
Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36:
GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38:
ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40:
MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42:
PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44:
GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46:
LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48:
Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50:
Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52:
Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54:
Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55 and 56:
12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 57 and 58:
• Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60:
Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62:
3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64:
Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66:
Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71 and 72:
Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 73 and 74:
Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76:
Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78:
SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80:
POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82:
OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84:
Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85 and 86:
KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 87 and 88:
Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 89 and 90:
OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91 and 92:
5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94:
KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95 and 96:
ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98:
Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100:
SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102:
Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104:
Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106:
10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108:
izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110:
• Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112:
ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114:
Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116: ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118: ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122: Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124: Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125 and 126: OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 127 and 128: Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129 and 130: Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132: 3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134: Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136: z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137 and 138: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 139 and 140: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141 and 142: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143 and 144: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146: • Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147 and 148: • Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150: Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151 and 152: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154: Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156: V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158: • Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160: Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161 and 162: ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 163 and 164: 2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165: • Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 169 and 170: PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172: Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174: 4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176: Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178: V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180: mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182: PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184: hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186: str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188: Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190: str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192: SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere