• Kaj mora vsebovati cvrtnik, v katerem lahko olje večkrat uporabiš? Nariši svoj predlog.Filter, ki ga lahko menjamo ali pa čistimo.Strokovna literatura• Tom Garrison: Oceanography, An Invitation to Marine Science. Brooks/Cole Thomson Learning, 2002.• Enciklopedija znanosti. <strong>Naravoslovje</strong>, Slovenska knjiga, 2000.• Varno delo v šolskem laboratoriju, Priročnik <strong>za</strong> učitelje in tehnike pri pouku naravoslovnih predmetov,DZS, 1999.• Wolfgang Asselborn, Reinhard Demuth, Šolski kemijski poskusi z varnim odstranjevanjem odpadnih snovi,Tehniška <strong>za</strong>ložba Slovenije, 1999.• Lawrie Ryan: Kemija. Preproste razlage kemijskih poskusov, Tehniška <strong>za</strong>ložba Slovenije, 2000.• http://www.keminfo.uni-lj.si/proj/pove<strong>za</strong>ve.html• http://www.minet.si/kemija/kemija_links.phpZAPISKI92
KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČISTO DRUGAČNEKEMIJSKE REAKCIJEOperativni cilji• Vedo, da snovno spremembo imenujemo kemijska sprememba.• Pri kemijski reakciji se spremenijo osnovni gradniki snovi.• Vedo, kaj so reaktanti in kaj produkti kemijske reakcije.• Ločijo spajanje in razkroj.• Vedo, da so snovne spremembe pove<strong>za</strong>ne z oddajanjem ali s sprejemanjem energije.• Opredelijo elemente in spojine.Teoretična izhodiščaKemijska reakcijaKemijska reakcija je proces, v katerem se snovi spremenijo. Pri tem opazimo, da lastnosti izhodiščnih snovi izginejo,pokažejo pa se lastnosti novonastalih snovi. Kemijske reakcije so zelo raznolike in jih srečamo na vsakem koraku.Primeri kemijskih reakcij v naravi so: gorenje, rjavenje, dihanje, fotosinte<strong>za</strong>, fermentacija, strjevanje cementa,potemnitev srebra, izločanje plina pri mešanju kisa s sodo itn. Pri gorenju lesa reagirata les in kisik iz atmosfere,nastanejo pa vodna para, ogljikov dioksid in pepel. Snovi, ki reagirajo, imenujemo reaktanti, tiste, ki nastanejo, paprodukti. Reaktant je lahko ena, dve ali več snovi. Enako velja <strong>za</strong> produkte.Produkti niso enaki reaktantom, kar pomeni, da so lastnosti produktov drugačne od lastnosti reaktantov. Prigorenju lesa imajo novonastale snovi popolnoma drugačne lastnosti od lesa ali kisika, ki sta pri tem reaktanta. Pokončani reakciji tako ne moremo več <strong>za</strong>znati lastnosti reaktantov, pač pa le lastnosti produktov, to je vode, ogljikovegadioksida in pepela.Kemijske reakcije torej lahko definiramo kot take spremembe, kjer velja:1. reaktanti se spremenijo v produkte; lastnosti produktov so drugačne od lastnosti reaktantov;2. ni <strong>za</strong>znavne spremembe celotne mase sistema;3. enaki produkti, ki nastanejo pri kateri koli reakciji, imajo enako masno razmerje sestavin;4. pri reakciji se energija absorbira ali pa sprosti; njena količina pa je pove<strong>za</strong>na z maso reaktantov oziromaproduktov.Sprememba lastnostiPri mešanju žele<strong>za</strong> in žvepla nastane zmes, ki jo s preprostim fizikalnim postopkom (z magnetom) lahko ločimo.Če pa zmes žele<strong>za</strong> in žvepla segrejemo, nastane nova snov in sprosti se energija. Da je nastala nova snov, vemo<strong>za</strong>to, ker ima drugačne lastnosti od žele<strong>za</strong> in žvepla. Železov prah je črn z magnetnimi lastnostmi. V vodi potone.Žveplo je rumena snov, plava na vodi in magnet ga ne privlači. Nova snov pa je črna, nima magnetnih lastnosti in vvodi potone. Zgodila se je torej snovna in energijska sprememba.Spremembo lastnosti snovi je <strong>za</strong>nimivo opazovati tudi pri sintezi natrijevega klorida iz natrija in klora.REAKTANTA Natrij Zelo reaktivna kovinaKlorStrupen plinPRODUKTNatrijev kloridKuhinjska solUžitna snov. Lastnosti se močno razlikujejo od lastnosti natrija inklora.93
- Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22:
• seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24:
GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28:
Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30:
Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32:
SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34:
Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36:
GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38:
ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40:
MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42: PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44: GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46: LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48: Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50: Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52: Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54: Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55 and 56: 12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 57 and 58: • Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60: Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62: 3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64: Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66: Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71 and 72: Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 73 and 74: Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76: Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78: SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80: POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82: OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84: Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85 and 86: KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 87 and 88: Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 89 and 90: OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91: 5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 95 and 96: ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98: Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100: SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102: Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104: Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106: 10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108: izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110: • Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112: ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116: ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118: ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122: Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124: Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125 and 126: OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 127 and 128: Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129 and 130: Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132: 3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134: Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136: z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137 and 138: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 139 and 140: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141 and 142: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143 and 144:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146:
• Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147 and 148:
• Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150:
Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151 and 152:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154:
Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156:
V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158:
• Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160:
Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161 and 162:
ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 163 and 164:
2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165 and 166:
• Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167 and 168:
Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 169 and 170:
PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172:
Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174:
4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176:
Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178:
V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180:
mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182:
PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184:
hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186:
str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188:
Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere