Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja

More documents

Recommendations

Info

CELINSKE VODEOperativni cilji• Spoznajo vrste celinskih vodnih ekosistemov.• Znajo razlikovati tekoče in stoječe vode.• Izvedo, kaj je porečje.• Ugotavljajo, za kaj vse je potrebna voda.Teoretična izhodiščaNajvečji življenjski prostor na Zemlji so vodni ekosistemi. Poleg oceanov in morij sodijo mednje še celinske vode– sladkovodni ekosistemi. Celinske vode so površinske (reke, jezera …) in podzemne vode.Vodne ekosisteme površinskih vod delimo na stoječe (jezera, ribniki, močvirja …) in tekoče vode (izviri, potoki,reke, veletoki …). Jezera v Sloveniji pokrivajo le 0,3 % površine, medtem ko je skupna dolžina rek kar 26.989 km.Podtalnica je dinamičen sistem, zato je ne uvrščamo niti med tekoče niti med stoječe vode. Je podzemna voda.Jezera so z vodo napolnjene kotanje. Večinoma so stalen pojav, izjema so presihajoča jezera na kraških poljih. Ponastanku delimo jezera na tektonska (nastala so z ugrezanjem zemeljske površine), vulkanska in ledeniška. Večinaalpskih jezer je ledeniškega izvora. Naše največje stalno jezero je Bohinjsko jezero. Njegova površina je 318 ha.Največje presihajoče jezero je Cerkniško jezero s površino 2600 ha.Svojevrstna vodna telesa so barjanska okna, ki so značilna za barja in so ostanki nekdanjih jezer. Eno od njih jetudi Črno jezero na Pohorju.Zaradi različnih vzrokov (poplavna varnost, urejanje prostora ipd.) je bilo reguliranih veliko rečnih odsekov in strugpotokov, da bi pridobili kmetijska zemljišča pa je bilo izsušenih veliko močvirij in močvirnih travnikov (100.000 ha).S temi posegi se uničujejo dragoceni ekosistemi in zmanjšuje biodiverziteta v pokrajini. Vloga močvirij je večstranska:zadržujejo visoko vodo, sprejemajo snovi in hranila iz zaledja, izboljšujejo kakovost vode, bogatijo podtalnico.So ekosistemi s posebno rastlinsko in živalsko združbo.Reke Dravo, Savo in Sočo so ponekod zajezili in njihov tok izkoristili za pridobivanje elektrike. Z gradnjo hidroelektrarnso posegli v rečni ekosistem. Potopili so prodišča, rečne rokave in z njimi povezano obrežno rastlinstvoin živalstvo. Zaradi vodnih pregrad se ribe ne morejo seliti na drstišča, zaradi uničenja mrtvic in slepih rokavov patudi ni več ustreznih drstišč.Vodne ekosisteme, ki jih je ustvaril človek, imenujemo umetni vodni ekosistemi (ribnik, akumulacijska jezera,zadrževalniki).Didaktična navodilaPri reševanju nalog v delovnem zvezku naj si učenci pomagajo z zemljevidom Slovenije in zemljevidom svoje bližnjeokolice.Pri naštevanju možnosti uporabe vode jih vzpodbujamo in usmerjamo z dodatnimi vprašanji.Odgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje• Vode, ki se pretakajo po Zemljini površini, imenujemo celinske ali tudi sladke vode.• Celinske vode delimo na stoječe in tekoče.• Stoječe vode so: jezero, mlaka, ribnik, bajer, barje, močvirje …• Tekoče vode so kombinacija b).• b) hudournik, potok, izvir• Izviri, potoki, reke in jezera sestavljajo celoto, ki jo imenujemo porečje.• Kokra, Ljubljanica, Kamniška Bistrica, Savinja …• Ker je voda, v kateri je raztopljen ogljikov dioksid, kisla, imenujemo mineralne vode tudi kisle vode.128
Za zelo radovedne• Skozi pretočna jezera teče reka. Tako jezero je Bohinjsko.• Cerkniško jezero• Ljubljanica• Soča• Ljubljanica, Kokra, Savinja, Kolpa, SoraStrokovna literatura• R. Costa-Pau, Ekologija, Tehniška založba Slovenije 1995.• I. Geister, Ljubljansko barje, Tehniška založba Slovenije 1995.• A. Lah, Voda – vodovje, Svet za varstvo okolja 1998.• P. Moore, T. E. Lovejoy, Svetovi narave, Založba Mondena 1997.• Ramsarska konvencija in slovenska mokrišča, Nacionalni odbor Republike Slovenije zaRamsarsko konvencijo 1999.• R. Spurgeon, Ekologija, DZS 1991.• Več avtorjev, Okolje in ekologija, Pomurska založba 1994.• Več avtorjev, Jezero, ki izginja – Monografija o Cerkniškem jezeru, Društvo ekologov Slovenije 2002.• Več avtorjev, Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji,Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje 2001.129
Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
Page 21 and 22:
• seznanijo se s prehranjevalnimi
Page 23 and 24:
GOZDKaj mislite, kako si odlična u
Page 25 and 26:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
Page 27 and 28:
Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
Page 29 and 30:
Učenci naj opazujejo drevesa iste
Page 31 and 32:
SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
Page 33 and 34:
Svetila in osvetljena telesa2. Nari
Page 35 and 36:
GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
Page 37 and 38:
ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
Page 39 and 40:
MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
Page 41 and 42:
PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
Page 43 and 44:
GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
Page 45 and 46:
LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
Page 47 and 48:
Strokovna literatura• Franc Bati
Page 49 and 50:
Stopnja povezanosti osnovnih gradni
Page 51 and 52:
Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
Page 53 and 54:
Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
Page 55 and 56:
12. Izmeri prostornino žebljička.
Page 57 and 58:
• Besedilu dodaj pravilne enote.P
Page 59 and 60:
Humus ali prhlina je organska snov,
Page 61 and 62:
3. Kako nastaja rodovitna prst?List
Page 63 and 64:
Stenice — HeteropteraStenice uvr
Page 65 and 66:
Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
Page 67 and 68:
Page 69 and 70:
Page 71 and 72:
Zvok potuje po različnih snoveh ra
Page 73 and 74:
Preveri svoje znanje1. S primerom o
Page 75 and 76:
Rumenoglavi kraljiček — Regulus
Page 77 and 78: SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
Page 79 and 80: POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
Page 81 and 82: OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
Page 83 and 84: Kritično so ogrožene tri vrste ta
Page 85 and 86: KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
Page 87 and 88: Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
Page 89 and 90: OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
Page 91 and 92: 5. V preglednico zapiši lastnosti
Page 93 and 94: KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
Page 95 and 96: ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
Page 97 and 98: Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
Page 99 and 100: SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
Page 101 and 102: Kadar žarek pada iz optično redke
Page 103 and 104: Preprost primer preslikave z lomom
Page 105 and 106: 10. Naredi camero obscuro!Predlagam
Page 107 and 108: izrazito daljnovidni. Njihov vid je
Page 109 and 110: • Slika zelo oddaljenih predmetov
Page 111 and 112: ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
Page 113 and 114: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
Page 115 and 116: ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
Page 117 and 118: ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
Page 121 and 122: Ogljikov dioksid je eden od toplogr
Page 123 and 124: Naslov: KisikŽivali in rastline ga
Page 125 and 126: OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
Page 127: Naše temeljne ugotovitve so nasled
Page 131 and 132: 3. Kako lahko iz trde vode narediš
Page 133 and 134: Učenci zapišejo podatke v pregled
Page 135 and 136: z dvema svetiloma svetimo tako, da
Page 137 and 138: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
Page 139 and 140: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
Page 145 and 146: • Mikroskopsko majhne živali so
Page 147 and 148: • Školjke imajo nogo, dvodelno l
Page 149 and 150: Odgovor na vprašanjePreveri svoje
Page 153 and 154: Prepričana sem, da ti bo tvoj last
Page 155 and 156: V tem obdobju jih hranimo s prekuha
Page 157 and 158: • Orientirajo se po zvezdah in oz
Page 159 and 160: Strokovna literatura• D. M. Cochr
Page 161 and 162: ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
Page 163 and 164: 2. Zakaj je voda tako pomembna za
Page 165 and 166: • Kaj lahko sami naredimo za manj
Page 167 and 168: Vedenje živali je odvisno tudi dog
Page 169 and 170: PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
Page 171 and 172: Iz zapisanega lahko povzamem, da je
Page 173 and 174: 4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
Page 175 and 176: Naslednja naloga je zgled za zaznav
Page 177 and 178: V listnatih gozdovih je več podras
Page 179 and 180:
mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
Page 181 and 182:
PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
Page 183 and 184:
hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
Page 185 and 186:
str. 23: V delovnem zvezku si oglej
Page 187 and 188:
Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere
show all

Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja