Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

V tem obdobju jih hranimo s prekuhano solato ali špinačo. Nato se začnejo razvijati sprednje noge; takrat postanejomesojedi. Hranimo jih lahko s hrano za mesojede ribe. Nato jim zakrni rep in razvijejo se jim pljuča. Zdaj sprejemajokisik iz zraka, zato mora biti v posodi tudi kopno, da se ne utopijo. Male žabe se hranijo z žuželkami. Kmalujih vrnimo v naravo.Spremembe, ki jih učenci opazijo, naj zapisujejo v preglednico.Odgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje• Odrasle žabe dihajo s pljuči in kožo, na stopnji ličinke pa s škrgami.• Telesna temperatura žabe je odvisna od temperature okolja, zato se pogosto greje na soncu.• Za skakanje po kopnem uporablja žaba zadnje noge, ki jim pravimo kraki. Uporabljajo pa jih tudi za plavanje.• Da laže in dobro plavajo, imajo med prsti dobro razvito plavalno kožico.• Žmurka je prozorna kožna mrena. Z njo v vodi prekrije očesno zrklo, da ji zavaruje oči pred vplivi vode.• Prometni znak z narisano žabo sporoča, da se na tem mestu v času paritve žabe selijo čez cesto.• Žabe se prehranjujejo v glavnem z žuželkami in tako vzdržujejo njihovo biološko ravnovesje.Za zelo radovedneNavodila za opazovanje razvoja žabe so zapisana v didaktičnih navodilih.PLAZILCITeoretična izhodiščaPlazilci so kopenski vretenčarji, katerih razvoj ni vezan na vodo. Imajo debelo in suho kožo, ki preprečuje izsušitevtelesa in nima dihalne vloge kot pri dvoživkah. Dihajo s pljuči.Telo prekrivajo rožene luske, ki so kožna tvorba in ščitijo telo. Plazilci imajo nestalno telesno temperaturo. Pretežnoso mesojedi, nekatere želve pa so specializirane za rastlinsko hrano.Večina vrst odlaga jajca. Dobro razvita imajo čutila in živčevje.Med plazilce uvrščamo prakuščarje, krokodile, želve in luskarje; med luskarje pa uvrščamo kuščarje in kače. Imajopo dva para nog, nekateri pa so brez nog in se plazijo po trebuhu. Na svetu živi okrog 8000 vrst plazilcev, v Slovenijipa 21 vrst.Podolgovato telo kač je brez okončin. Dobro gibljive čeljusti omogočajo kačam, da pogoltnejo plen, ki je nekajkratvečji od premera plenilca. Številne kače imajo v zgornji čeljusti strupnike, ki so povezani s strupnimi žlezami.Želve imajo oklep (črepinjo), v katerega lahko vpotegnejo glavo, noge in rep. Oklep sestavljajo zrasle koščene inroževinaste plošče.Edina avtohtona vrsta želv na slovenskem ozemlju je evropska močvirska sklednica (Emys orbicularis). Živi v stoječihin počasi tekočih vodah. V nevarnosti plane v vodo in se zarije v blatno dno. Rada se sonči. Prezimi zarita podvodo v blatnem dnu. Pari se aprila, maja samica v kotanjo odloži od 10 do 15 jajc. Jeseni ali naslednjo pomlad seizležejo mladiči. Dolžina oklepa je pri samicah do 25 cm. Samci so manjši. Ogrožena je zaradi izsuševanja mlak invnašanja želve rdečevratke v naravno okolje, kjer izpodriva našo sklednico.Didaktična navodilaČe je mogoče, naj si učenci ogledajo plazilce v bližnjem terariju. Če te možnosti nimajo, naj si različne plazilceogledajo na video posnetkih, v različni literaturi ali v učbeniku. Živali naj primerjajo med seboj in poskusijo ugotoviti,kaj imajo različni plazilci skupnega in po čem se razlikujejo.Učence je treba opozoriti, da so belouška in druge naše kače z zakonom zaščitene. Prepovedano je njihovo ubijanje,lovljenje in zadrževanje v ujetništvu.155