Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja

More documents

Recommendations

Info

Odgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje• Na belouško lahko naletimo povsod blizu vode, zlasti po zaraščenih bregovih počasi tekočih potokov in rek, obmlakah in ribnikih, pa tudi v vlažnih gozdovih daleč od vode.• V naših ribnikih je vse več ameriških želv rdečevratk. Te želve ne živijo pri nas, pač pa jih nevestni gojitelji spuščajov naravo, ko se jih naveličajo. Rdečevratke v veliki meri zasedajo življenjski prostor močvirski sklednici,naši edini vrsti želv, ki že od nekdaj živi v Sloveniji.• Močvirske sklednice so ogrožene predvsem zaradi izsuševanja in onesnaževanja močvirij. Vse manj jih je, zatoso zavarovane.PTICE OB VODAHTeoretična izhodiščaPtice so dobro prilagojene na letenje. Telo je lahko zaradi pljučnih vreč ali mehov in votlih kosti. Pokrite so s perjemin imajo stalno telesno temperaturo. Pero je roževinasta kožna tvorba. Sprednje okončine ptic so krila, zadnjepa noge, ki so prilagojene za hojo, plezanje ali plavanje. Nimajo zob, imajo pa močan roževinast kljun. Ptice dobrovidijo in slišijo, nekatere tudi dobro okušajo. So ločenih spolov. Samec osemeni samico med kratko združitvijostokov. Samice ležejo jajca in jih grejejo do izvalitve mladičev. Ptičjih gnezd v naravi raje ne pobiramo. Včasih nevemo, ali je gnezdo že zapuščeno. V stara gnezda se vračajo lastovke, štorklje in čaplje. Pevke pa si vsakič izdelajonovo gnezdo.Gnezdomec je izraz za ptičjega mladiča, ki po izvalitvi ostane v gnezdu.Begavec je ime za mladiča, ki po izvalitvi gnezdo zapusti.Stalnica imenujemo vrsto, ki prezimuje v okolišu, kjer gnezdi.Selivka prezimi daleč proč od okoliša, kjer je gnezdila.V Sloveniji je več kot 360 vrst ptic, od tega jih redno ali občasno gnezdi več kot 200 vrst.Nekatere vodne ptice imajo noge s plavalno kožico med prsti, dolge, gibčne vratove za iskanje hrane ter gosto, namaščenoperje, da se ne zmoči. Njihova glavna hrana so vodno rastlinje in vodne živali. Pozimi se nekatere odselijodaleč na jug.Ponavljajočim se potovanjem z vračanjem pravimo selitve ali migracije. Selijo se med območjem, kjer gnezdijo, intoplim predelom, kjer preživijo zimo. Ptice imajo izredno sposobnost orientacije in navigacije. Ptice, ki se hranijo zžuželkami, pozimi ne morejo najti hrane. Mnoge se selijo ponoči. Orientirajo se po zvezdah in ozvezdjih, v oblačnemvremenu si odpočijejo, dokler se spet ne zjasni. Dnevni selivci se orientirajo tudi po soncu.Bela štorklja (Ciconia ciconia) živi na vlažnih travnikih, ob potokih in v močvirnih predelih. Hrani se z žabami, ribami,mišmi, s kuščarji, kačami, ptičjimi mladiči, z žuželkami, deževniki in s polži. Gnezdi na drevesih, na strehah intelefonskih drogovih. Znese do 7 jajc, valilna doba pa je do 34 dni. Mladiče valita oba starša, prav tako pa oba tudiskrbita zanje. Človekovi posegi (izsuševanje močvirij in barij) povzročajo, da ptice ne pridejo do hrane. Veliko živalipostane žrtev prometa ali poginejo, ko se zapletejo v daljnovode.Didaktična navodilaUčence je treba opozoriti, da naj ne vznemirjajo ptic, medtem ko jih opazujejo. Ker se je nekaterim težko neopaznopribližati, naj uporabijo daljnogled. Posebna previdnost je potrebna pri pticah, ki gnezdijo, in njihovih mladičih.Ne vznemirjajmo in ne fotografirajmo jih. Če jih prestrašimo, lahko starši zapustijo gnezdo in jajca.Odgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje• Ptice selivke se selijo med območjem, kjer gnezdijo, in toplim predelom, kjer preživijo zimo. Ptice imajo izrednosposobnost orientacije in navigacije.• Ptice, ki se hranijo z žuželkami, pozimi ne morejo najti hrane. Mnoge se selijo ponoči.156
• Orientirajo se po zvezdah in ozvezdjih, v oblačnem vremenu pa si odpočijejo, dokler se spet ne zjasni. Dnevniselivci se orientirajo tudi po soncu.• Naše obvodne ptice so vodomec, liska, bela štorklja, mlakarica, povodni kos in siva čaplja.Strokovna literatura• D. M. Cochran, Dvoživke, MK 1969.• P. Moore, T. E. Lovejoy, Svetovi narave, Založba Mondena 1997.• E. T. Gilliard, PTIČI, Mladinska knjiga, 1968.• D. Burne: Ptiči, Pomurska založba 1990.• I. Geister, Slovenske ptice, MK 1980.• Več avtorjev, Velika ilustrirana enciklopedija živali, MK 1986.• Več avtorjev, Slikovna enciklopedija živali, Tehniška založba Slovenije 1994.• P. Moore, T. E. Lovejoy, Svetovi narave, Založba Mondena 1997.ZAPISKI157
Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
Page 21 and 22:
• seznanijo se s prehranjevalnimi
Page 23 and 24:
GOZDKaj mislite, kako si odlična u
Page 25 and 26:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
Page 27 and 28:
Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
Page 29 and 30:
Učenci naj opazujejo drevesa iste
Page 31 and 32:
SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
Page 33 and 34:
Svetila in osvetljena telesa2. Nari
Page 35 and 36:
GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
Page 37 and 38:
ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
Page 39 and 40:
MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
Page 41 and 42:
PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
Page 43 and 44:
GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
Page 45 and 46:
LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
Page 47 and 48:
Strokovna literatura• Franc Bati
Page 49 and 50:
Stopnja povezanosti osnovnih gradni
Page 51 and 52:
Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
Page 53 and 54:
Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
Page 55 and 56:
12. Izmeri prostornino žebljička.
Page 57 and 58:
• Besedilu dodaj pravilne enote.P
Page 59 and 60:
Humus ali prhlina je organska snov,
Page 61 and 62:
3. Kako nastaja rodovitna prst?List
Page 63 and 64:
Stenice — HeteropteraStenice uvr
Page 65 and 66:
Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
Page 67 and 68:
Page 69 and 70:
Page 71 and 72:
Zvok potuje po različnih snoveh ra
Page 73 and 74:
Preveri svoje znanje1. S primerom o
Page 75 and 76:
Rumenoglavi kraljiček — Regulus
Page 77 and 78:
SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
Page 79 and 80:
POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
Page 81 and 82:
OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
Page 83 and 84:
Kritično so ogrožene tri vrste ta
Page 85 and 86:
KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
Page 87 and 88:
Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
Page 89 and 90:
OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
Page 91 and 92:
5. V preglednico zapiši lastnosti
Page 93 and 94:
KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
Page 95 and 96:
ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
Page 97 and 98:
Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
Page 99 and 100:
SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
Page 101 and 102:
Kadar žarek pada iz optično redke
Page 103 and 104:
Preprost primer preslikave z lomom
Page 105 and 106: 10. Naredi camero obscuro!Predlagam
Page 107 and 108: izrazito daljnovidni. Njihov vid je
Page 109 and 110: • Slika zelo oddaljenih predmetov
Page 111 and 112: ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
Page 113 and 114: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
Page 115 and 116: ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
Page 117 and 118: ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
Page 121 and 122: Ogljikov dioksid je eden od toplogr
Page 123 and 124: Naslov: KisikŽivali in rastline ga
Page 125 and 126: OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
Page 127 and 128: Naše temeljne ugotovitve so nasled
Page 129 and 130: Za zelo radovedne• Skozi pretočn
Page 131 and 132: 3. Kako lahko iz trde vode narediš
Page 133 and 134: Učenci zapišejo podatke v pregled
Page 135 and 136: z dvema svetiloma svetimo tako, da
Page 137 and 138: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
Page 139 and 140: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
Page 145 and 146: • Mikroskopsko majhne živali so
Page 147 and 148: • Školjke imajo nogo, dvodelno l
Page 149 and 150: Odgovor na vprašanjePreveri svoje
Page 153 and 154: Prepričana sem, da ti bo tvoj last
Page 155: V tem obdobju jih hranimo s prekuha
Page 159 and 160: Strokovna literatura• D. M. Cochr
Page 161 and 162: ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
Page 163 and 164: 2. Zakaj je voda tako pomembna za
Page 165 and 166: • Kaj lahko sami naredimo za manj
Page 167 and 168: Vedenje živali je odvisno tudi dog
Page 169 and 170: PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
Page 171 and 172: Iz zapisanega lahko povzamem, da je
Page 173 and 174: 4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
Page 175 and 176: Naslednja naloga je zgled za zaznav
Page 177 and 178: V listnatih gozdovih je več podras
Page 179 and 180: mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
Page 181 and 182: PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
Page 183 and 184: hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
Page 185 and 186: str. 23: V delovnem zvezku si oglej
Page 187 and 188: Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
Page 189 and 190: str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
Page 191 and 192: SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere
show all

Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja