Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

klope. Takrat se parijo. Samci redko sesajo kri, gostitelji odrasle samice pa so srne, jeleni, domače živali in človek.Samica sesa kri teden dni, nato odpade z gostitelja in odloži do 2000 jajčec. Pri nas razvojni krog gozdnega klopatraja eno do dve leti, izjemoma tri leta.Gozdni klop je v Sloveniji in Evropi najpogostejši prenašalec lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa.Obe bolezni uvrščamo med zoonoze, saj se z živali prenašajo na človeka. Povzročitelj lymske borelioze je bakterijaborelija (Borelia burgdorferi), klopnega meningoencefalitisa pa virus.Z borelijami se klopi okužijo med sesanjem na malih sesalcih, ki so ‘’rezervoar’’ za povzročitelje bolezni. Borelijeprodrejo iz klopovega črevesa do žlez slinavk. S klopovo slino se prenesejo v naslednjega gostitelja. Ličinke in nimfeprenašajo borelijo na male sesalce, odrasli klopi pa na srne, jelene, domače živali in človeka. Mali sesalci, srne injeleni ne zbolijo (v nasprotju s človekom in z domačimi živalmi).Pri lymski boreliozi se od dva dni do nekaj tednov po klopovem vbodu na mestu vboda lahko pojavi rdečina, ki seširi. Nato izgine. Po več tednih se lahko pojavijo bolečine v mišicah, paraliza obraza in znaki meningitisa. Mesece inleta pozneje sledi kronično obdobje z utrujenostjo, kožnimi spremembami, ohromitvami, prizadetostjo sklepov. Vprvi fazi je zdravljenje preprosto z antibiotiki, v naslednjih fazah pa dolgotrajno in bolezen lahko pusti posledice.Klopni meningoencefalitis povzroča več virusov. V prvem obdobju bolezni, ki traja od enega do osem dni, so znakirazlični: slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol, vročina, slabosti, bruhanje in driska. Po enem do 20 dnehumiritve se začne drugo obdobje bolezni. Prizadeto je osrednje živčevje. Zdravljenje je simptomatsko, obvezen paje počitek. Bolniki se popolnoma pozdravijo, posledice bolezni pa lahko ostanejo več let.Ocenjujejo, da je v Sloveniji z borelijami okuženih do 30 % nimf in do 50 % odraslih klopov, z virusnim meningoencefalitisompa veliko manj.V gozdu se zavarujemo s primerno obutvijo in obleko. Priporočljivi so dolgi rokavi in dolge hlače, tkanina naj bodrseča, da se klopi ne morejo prijeti, in svetlih barv, da klopa hitreje opazimo. Obstajajo tudi kemična zaščitnasredstva v obliki mazil in razpršil, vendar njihova uporaba ne zagotavlja stoodstotne zaščite, poleg tega pa lahkoškodujejo zdravju. Najučinkoviteje je čim prej poiskati in odstraniti klopa. Klopa izpulimo, pri čemer ni nič hudega,če del ostane v koži, saj je to največkrat rilček. Izkušnje kažejo, da je verjetnost okužbe manjša, če klopa odstranimov 24 urah. Znano je namreč, da so borelije v klopovem srednjem črevesu še neaktivne. Šele ko začne klopsesati kri, se borelije aktivirajo in prodrejo v slinavko, kar traja od 4 do 24 ur.Pajki — AraneaPajke uvrščamo med pajkovce. Pri pajkih se nečlenjen zadek s pecljem pritrjuje na glavoprsje. Na zadku so predilnebradavice z izvodili predilnih žlez. Skoznje izločajo tekočino, ki se na zraku strdi v tanko in zelo močno raztegljivonit. Ta ima premer 0,003 mm in je precej močnejša kot jeklena žica enake debeline. Pajki predejo iz niti pasti,v katere lovijo plen. Pajčevine se med seboj zelo razlikujejo; nekateri pajki namreč lovijo leteče žuželke, drugi paprestrezajo žuželke, ki hodijo po tleh. Pajki čakajo na plen sredi pajčevine ali pa kje v bližini. Velikost mreže jepovezana s starostjo pajka, saj starejši pajki spredejo večjo mrežo. S pajčevino so povezani z nitjo. Nekateri čakajona plen v zasedi, medtem ko drugi nanj skočijo. Nekateri pajki pa ne predejo mrež, temveč v nit zapredejo jajčeca.Pajki imajo na glavi par pedipalpov (tipal), ki so pri samcih preoblikovani v pomožni paritveni organ. Vanj samecvsrka kapljico semenske tekočine in jo prenese v samičino spolno odprtino.Pajki imajo na glavi tudi par helicer (pipalk), ki imajo na koncu izvodilo žleze strupnice. Njene izločke vbrizgajo vplen. Prebava je zunanja. Utekočinjen plen pajek vsrka v prebavilo.Dihala so lahko cevaste dihalnice (traheje) ali predalasta pljuča.Danes je na svetu znanih okoli 30.000 vrst pajkov, v Sloveniji približno 560 vrst in podvrst.Baldahinarji — LinyphiidaeV gozdu so zelo pogosti pajki iz družine baldahinarjev. Pajčevine spredejo v obliki baldahinov. Pod njimi in nadnjimi so labirinti iz niti, v katere se plen zaplete in pade na baldahin. Tam ga čaka pajek baldahinar.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaSprehod z ogledali je za učence presenečenje in zelo prijetno doživetje. Učenci se lahko postavijo v kolono. Sprednjegaprimejo z levo roko za ramo. V desno roko primejo ogledalo in si ga postavijo pod nos. Učitelj vodi kolono.Za sprehod si je dobro izbrati pot, ob kateri rastejo listavci in iglavci, in sicer tam, kjer so nekatere veje tik nadglavami učencev, nekatere pa visoko na njimi in se vidi tudi nebo. Tako imajo občutek, da se bodo zaleteli v vejoali pa stopili v prazno, ko zagledajo le nebo. Veje z listi so čudovite, ko jih opazujemo v ogledalu. Pri tem se učencismejijo in kričijo. Vse to pa je sproščujoč uvod v opazovanje in učenje.64