8. GlasbilaNavadno imamo v vsakem razredu nekaj učencev, ki obiskujejo glasbeno šolo ali imajo glasbila doma. Prosimojih <strong>za</strong> pomoč pri izvedbi te naloge. Morda lahko prinesejo svoja glasbila v šolo. Nemara ima tudi šola kako glasbilov glasbeni učilnici, pa si ga oglejmo! Pri igranju na boben ne moremo spreminjati višine zvoka. Zato imajoorkestri več različno velikih bobnov.Kako se širi zvok, kako se sprejema?9. Nastanek, potovanje in sprejem zvokaPomembno je, da membran ne postavimo preveč narazen – 5 cm je primerna medsebojna razdalja.Kako hitro se širi zvok?10. Izračunaj oddaljenost strele, če veš, koliko časa je preteklo med bliskom in gromom.Pri izračunu predpostavimo, da je hitrost svetlobe neskončna. Priv<strong>za</strong>memo torej, da vidimo blisk takrat, ko jeudarila strela.Ton in šum11. Urejanje <strong>za</strong>pisov različnih zvokovNaloga ASlike tonov uredimo po frekvenci in višini zvoka. Če imamo na voljo različno velike glasbene vilice, jih uporabimopri ugotavljanju pove<strong>za</strong>ve z višino zvoka, ki ga oddajajo. Če jih nimamo, spomnimo učence na poskus z ravnilom.Uredi <strong>za</strong>pise zvoka po frekvenci od najvišje do najnižje.b, a, d, cUredi <strong>za</strong>pise po višini zvoka.b, a, d, cKateri <strong>za</strong>pis zvoka smo posneli z najdaljšimi glasbenimi vilicami?cNaloga BKakšen zvok pona<strong>za</strong>rjata <strong>za</strong>pisa?Levi šum, desni ton.Zamislimo si, da smo posneli nekoga, ki izgovarja črko š, in drugega, ki je udaril po glasbenih vilicah. Kateri zvok bipripadal kateremu od <strong>za</strong>pisov?Levi črki š, desni glasbenim vilicam.Hrup12. V svoji okolici poišči čim več primerov <strong>za</strong>ščite pred hrupom.Učence opozorimo na varovanje pred hrupom in tudi na tisti hrup, ki jih prav<strong>za</strong>prav ne moti, vendar škodujenjihovemu zdravju – to je preglasna glasba.Odgovori na vprašanjaZa zelo radovedneNaloga ATanke strune oddajajo višji zvok od debelejših. Tanke strune oddajajo zvok z večjo frekvenco. Violinist uglasi svojinštrument tako, da ustrezno napne strune. Pri tem spreminja višino (frekvenco) zvoka.Naloga BMorda kateri od učencev igra kak inštrument, na primer violino, kitaro, flavto, saksofon, klarinet … Povprašajmojih, kako uglasijo svoje glasbilo. Še bolje pa je, če to pokažejo sami.Naloga CPoskus iz Hiše eksperimentov – težji zvenijo više. Ko stopimo na stojalo, s svojo težo napnemo struno. Ko <strong>za</strong>brenkamopo napeti struni, merilnik pokaže frekvenco zvoka. Težjim napeta struna zveni više, ker je močneje napeta.72
Preveri svoje znanje1. S primerom opiši nastanek, potovanje in sprejemanje zvoka.Glas: glasilke se <strong>za</strong>tresejo, nato se <strong>za</strong>trese zrak ob njih, to pa povzroči, da se <strong>za</strong>trese naslednja plast zraka in <strong>za</strong>njo naslednja plast vse do ušesa. Plast zraka ob bobniču v ušesu <strong>za</strong>trese bobnič, ki je sprejemnik zvoka.Violina: ko violinist potegne z lokom po struni, struna <strong>za</strong>vibrira in <strong>za</strong>trese se plast zraka ob njej. To povzroči, dase <strong>za</strong>trese naslednja plast zraka in <strong>za</strong> njo naslednja vse do mikrofona. Plast zraka ob mikrofonu <strong>za</strong>trese membranomikrofona, ki je sprejemnik zraka.2. Višina zvoka in frekvenca sta pove<strong>za</strong>ni. Kako?Čim višja je frekvenca, tem višji je zvok.3. Na hitro preglej poglavje Kaj se sliši v gozdu. Izpiši najpomembnejše in vse nove pojme. Iz njih sestavi miselnivzorec.Pojmi: nihanje, nihaj, ravnovesna lega, skrajna lega, nihajni čas, frekvenca, zvočilo, glasbene vilice, nihajočeravnilo, nihajoče strune, pojoči ko<strong>za</strong>rci, sprejemnik zvoka, uho, mikrofon, zgoščine, razredčine, ton, šum, hitrost340 metrov na sekundo, hrup.Nalogo lahko učenci rešujejo na različne načine, odvisno od časa, ki ga imamo na voljo. Če ga je malo, pojmeponudimo že napisane v okvirčkih, ki jih učenci izrežejo ter razporedijo v miselni vzorec na mizo. Potem ga lahkov zvezke prepišejo ali pa nalepijo. Tak način je zlasti primeren, če delajo v parih ali v večjih skupinah. Lahkopa tudi sami izberejo pojme, jih napišejo na listke in postavijo v vzorec. Kadar imamo zelo malo časa, pa karskupaj s celim razredom na tabli ali grafoskopu sestavimo miselni vzorec.Predlogi dodatnih vprašanj <strong>za</strong> preverjanje znanja• Kako imenujemo predmete, ki oddajajo zvok?Splošno ime <strong>za</strong>nje je ZVOČILA. Odgovori kot na primer ZVOČNIKI, GLASBILA in podobno niso napačni, vendarne <strong>za</strong>jamejo vseh zvočil.• Zakaj v gozdu šumi? Kaj se takrat premika in <strong>za</strong>kaj?Vzroki <strong>za</strong> šumenje v gozdu so lahko zelo različni: <strong>za</strong>radi vetra nihajo listi in veje dreves in grmov, gozdneživali (in obiskovalci) se premikajo po gozdu …• Kateri del ušesa omogoča sprejemanje zvoka?Bobnič. Uhelj usmerja zvok k bobniču. Bobnič deluje kot membrana mikrofona.• Naštej nekaj oddajnikov zvoka!Ne po<strong>za</strong>bimo na glasilke!• Kaj pomeni, če ima neki zvok frekvenco 40 Hz?Membrana zvočnika ali membrana mikrofona <strong>za</strong>nihata 40-krat v sekundi. To je nizek zvok.• Mikrofon je posnel dva tona, enega s frekvenco 120 Hz, drugega pa z 58 Hz. Kateri je nižji?Nižji je zvok s frekvenco 58 Hz.• Opiši razliko med tonom in šumom!Ton je zvok ene same frekvence, v šumu pa je množica vseh mogočih frekvenc.• Kaj je hrup in <strong>za</strong>kaj se pred premočnim hrupom varujemo?Hrup je nadležen zvok. Premočan hrup škoduje zdravju. Slabo vpliva na naše počutje in lahko poškodujebobnič v ušesu.• Ali je v gozdu kdaj popolna tišina? Pojasni.Skoraj nemogoče. V gozdu se vedno kaj premika, tudi ponoči.Strokovna literatura• Rudolf Kladnik, Energija, toplota, zvok, svetloba. Fizika <strong>za</strong> srednješolce 2, DZS 1995.• Hans Breurer, Rosemarie Breuer, Janez Strnad: Atlas klasične in moderne fizike, DZS 1993.73
- Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22: • seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24: GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28: Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30: Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32: SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34: Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36: GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38: ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40: MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42: PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44: GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46: LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48: Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50: Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52: Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54: Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55 and 56: 12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 57 and 58: • Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60: Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62: 3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64: Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66: Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71: Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 75 and 76: Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78: SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80: POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82: OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84: Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85 and 86: KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 87 and 88: Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 89 and 90: OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91 and 92: 5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94: KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95 and 96: ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98: Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100: SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102: Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104: Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106: 10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108: izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110: • Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112: ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116: ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118: ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122: Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124:
Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125 and 126:
OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 127 and 128:
Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129 and 130:
Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132:
3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134:
Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136:
z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137 and 138:
Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 139 and 140:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141 and 142:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143 and 144:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146:
• Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147 and 148:
• Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150:
Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151 and 152:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154:
Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156:
V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158:
• Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160:
Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161 and 162:
ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 163 and 164:
2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165 and 166:
• Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167 and 168:
Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 169 and 170:
PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172:
Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174:
4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176:
Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178:
V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180:
mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182:
PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184:
hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186:
str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188:
Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere