Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

Učenci naj opazujejo drevesa iste vrste, ki rastejo na samem in v gozdu, ter jih primerjajo med seboj. Primerjajolahko tudi iglaste, listnate in mešane gozdove. To so lahko tudi manjši sestoji, kjer se vidijo vse značilnosti. V živalskemvrtu v Ljubljani je nasproti ograde sibirskih tigrov manjši sestoj smrek, kjer lahko opazujemo vse značilnostiiglastega gozda. Pogosto vodim učence po tem gozdičku; opazujemo ga in se pogovarjamo o značilnostih iglastegagozda.V gozdu naj učenci opazujejo gozdne plasti od tal do vrha krošenj. Merite lahko višino mahov, gliv in zelnatihrastlin. Višino grmovja primerjajte z višino učencev ali izmerite s pomočjo sence. Opazujete lahko, koliko svetlobeprodre do tal. Kakšna so drevesna debla, ali so porasla z lišaji in mahovi? Kakšne so drevesne krošnje in kolikosvetlobe prepuščajo? Kako porasla so gozdna tla in katera skupina podrasti prevladuje?Pri opazovanju razmišljajte in se pogovarjajte o tem, kakšne so razmere za življenje živali, rastlin in gliv v posamezniplasti gozda.Na srednje veliki smreki v gozdu lahko učenci ugotovijo, koliko je stara. Smreka vsako leto požene nov venec vej.Če preštejejo število vencev, skupaj s spodnjimi (čeprav so morda nekateri posušeni), ter prištejejo dve ali tri letazačetne rasti, dobijo starost smreke.Učenci lahko izračunajo višino drevesa s pomočjo njegove sence. Potrebujejo: drevo, ki raste na samem, 1 m dolgopalico, merilni trak, sončen dan. Izberejo tako drevo, kateremu dobro vidijo njegovo senco. V bližini drevesa (vendarne v njegovi senci) zapičijo palico pokonci. Vzdolž njene sence napnejo vrvico in na njej označijo, kako dolga jesenca. Nato z označenim delom vrvice izmerijo, kolikokrat daljšo senco meče drevo. To naredijo tako, da prenašajovrvico vzdolž sence drevesa. Višina drevesa je tolikokrat večja od palice, kolikorkrat je njegova senca daljša odsence palice.Učna snov Kakšno vlogo ima zeleno listno barvilo ali klorofil je povezana s poglavjem o svetlobi.Učna snov Ali je v krošnjah dreves enako svetlo kot pri tleh je povezana tudi s poglavjem o svetlobi in celinskih vodah.Odgovori na vprašanjaZa zelo radovedne1. Koliko let je bilo staro podrto drevo?Za eno leto skupaj štejemo svetli in temni del branike. To je rast v enem letu. Svetli del je rasel zgodaj poleti,temni del pa pozno poleti. Pozimi drevo ne raste.Na kateri strani je deblo debelejše in zakaj?Pogosto je del debla, ki je obrnjen na jug, debelejši, ker ima ugodnejše razmere za rast. To ne velja za vsa drevesa.Koliko let je bilo staro drevo, ko je imelo najugodnejše razmere za rast?Na prerezu debla najdemo najdebelejšo braniko, takrat je imelo drevo najugodnejše razmere za rast. Preštejemo,koliko je bilo takrat staro.Če želiš, lahko izračunaš, koliko se je drevo odebelilo v enem letu!Premer debla deliš s številom branik.3. Križanka1. gozdna plast, v kateri so rastline zakoreninjene TLA2. iglavec, ki lahko raste v senci drugih dreves TISA3. iglavec, ki mu jeseni odpadejo vse iglice MACESEN4. drevo, ki potrebuje za rast veliko svetlobe TREPETLIKA5. rastline s steblom, ki ni olesenelo ZELNATE6. drevo, katerega plod je želod HRAST7. drevesa, ki imajo ploščate liste z velikimi listnimi ploskvami LISTAVCI8. listi iglavcev z majhnimi listnimi ploskvami IGLICE9. gozd, v katerem rastejo samo smreke IGLASTI GOZD10. zeleno listno barvilo, ki prevladuje v zelenih listih KLOROFIL11. gozdna plast, ki jo sestavljajo praproti, mahovi, glive in zelnate rastline ZELIŠČA12. plast, ki jo sestavljajo grmi in mlada drevesa PODRASTGeslo križanke:LISTNATI GOZD29