Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja

More documents

Recommendations

Info

Snovi, ki onesnažujejo zrak, so žveplov dioksid, fluoridi, ogljikovodiki, dušikovi oksidi, ozon, saje, težke kovine, radioaktivnidelci, herbicidi, pesticidi in še kaj. Poleg tega, da onesnažujejo zrak, škodljivo vplivajo tudi na živa bitja.Rastline so pritrjene in se škodi ne morejo izogniti. Po daljšem času okoli vira onesnaženja lahko propade celotnarastlinska odeja.Na onesnažen zrak, predvsem na žveplov dioksid, so najbolj občutljivi epifitski lišaji, to so tisti, ki rastejo na vejahin deblih dreves. Zaradi svoje preproste zgradbe in načina življenja, so veliko bolj občutljivi kot drevesa.Kartiranje epifitskih lišajev je danes ena od najpogostejših metod ugotavljanja čistosti zraka na osnovi živih organizmov– bioindikatorjev.Lišaji rastejo vse leto, če le imajo dovolj vlage.Najmanj lišajev je v Celju in Ljubljani, nekoliko več pa v Kranju ter okolici Trbovelj, Žerjava, Ruš in Jesenic.Pisemski lišaj — Graphis seriptaUvrščamo ga med skorjaste lišaje.Parmelija — Parmelia sp.Ima listasto ali krpasto steljko, razvito povrhnjico in koreninske hife. Rod obsega okoli 400 vrst. Najpogostejši lišajv Evropi in pri nas je Parmelia physodes.Navadni jelenovec — Cladonia rangiferinaVsebuje veliko škroba. Jelenovec je glavna hrana severnih jelenov predvsem v zimskem času, in zato za ljudi izrednopomemben v tundri, kjer so severni jeleni domače živali.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaZ učenci lahko v obliki seminarske ali raziskovalne naloge izdelate karto lišajev, ki rastejo v okolici šole. Tako bodospoznali različne lišaje in njihova imena. Spoznali bodo pomen lišajev v gozdu in razmere, v katerih uspevajo.Iz lišajske karte bodo lahko sklepali na kakovost zraka v svoji okolici.Odgovori na vprašanjaZa zelo radovedne2. Z uporabo dodatne literature razišči, katere živali se hranijo z lišaji.Srne, jeleni, divje svinje, poljski zajci in druge živali.3. Križanka1. rastline, ki vpijajo vodo skozi vso površino in jo v sebi tudi zadržujejo MAH2. podzemno preobraženo steblo, ki ga ima navadni mali zvonček ČEBULICA3. glive, ki dobijo hrano iz živih organizmov ZAJEDALKE4. iz njih se razvijejo nove praproti TROSI5. imajo olesenela stebla, ki se razvejijo nizko nad tlemi GRMI6. cveti takoj, ko skopni sneg. Vsebuje strupene snovi ČRNI TELOH7. za lišaje je značilno sožitje ali … SIMBIOZA8. pionirska vrsta grma, ki ima liste v obliki iglic NAVADNI BRINGeslo križanke: MIKORIZAPreveri svoje znanje1. Iz česa je sestavljen lišaj?Lišaji so sestavljeni iz alg in gliv, povezanih v sožitju ali simbiozi.2. Kako lišaj sprejema vodo in snovi iz zraka?Skozi vso površino.3. Katera skupina lišajev najprej propade v okolju, kjer je zrak onesnažen? Kaj misliš, zakaj?Zaradi onesnaženega zraka najprej propadejo grmičasti lišaji. Imajo veliko zunanjo površino, skozi katero sprejemajosnovi in vodo predvsem iz zraka.46
Strokovna literatura• Franc Batič, Raziskovanje onesnaženosti zraka v Sloveniji, PDS 1984.• K. B. Boedijn, Rastlinski svet 3, MK 1978.ZAPISKI47
Page 1 and 2: Priročnik za učiteljeNaravoslovje
Page 3 and 4: KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
Page 5 and 6: UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
Page 7 and 8: LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
Page 9 and 10: 5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
Page 11 and 12: 2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
Page 13 and 14: 22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
Page 15 and 16: 29. Vodne in obvodne rastlineSladko
Page 17 and 18: 34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
Page 19 and 20: • razlikujejo med značilnimi vrs
Page 21 and 22: • seznanijo se s prehranjevalnimi
Page 23 and 24: GOZDKaj mislite, kako si odlična u
Page 25 and 26: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
Page 27 and 28: Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
Page 29 and 30: Učenci naj opazujejo drevesa iste
Page 31 and 32: SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
Page 33 and 34: Svetila in osvetljena telesa2. Nari
Page 35 and 36: GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
Page 37 and 38: ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
Page 39 and 40: MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
Page 41 and 42: PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
Page 43 and 44: GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
Page 45: LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
Page 49 and 50: Stopnja povezanosti osnovnih gradni
Page 51 and 52: Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
Page 53 and 54: Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
Page 55 and 56: 12. Izmeri prostornino žebljička.
Page 57 and 58: • Besedilu dodaj pravilne enote.P
Page 59 and 60: Humus ali prhlina je organska snov,
Page 61 and 62: 3. Kako nastaja rodovitna prst?List
Page 63 and 64: Stenice — HeteropteraStenice uvr
Page 65 and 66: Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
Page 71 and 72: Zvok potuje po različnih snoveh ra
Page 73 and 74: Preveri svoje znanje1. S primerom o
Page 75 and 76: Rumenoglavi kraljiček — Regulus
Page 77 and 78: SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
Page 79 and 80: POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
Page 81 and 82: OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
Page 83 and 84: Kritično so ogrožene tri vrste ta
Page 85 and 86: KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
Page 87 and 88: Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
Page 89 and 90: OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
Page 91 and 92: 5. V preglednico zapiši lastnosti
Page 93 and 94: KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
Page 95 and 96: ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
Page 97 and 98:
Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
Page 99 and 100:
SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
Page 101 and 102:
Kadar žarek pada iz optično redke
Page 103 and 104:
Preprost primer preslikave z lomom
Page 105 and 106:
10. Naredi camero obscuro!Predlagam
Page 107 and 108:
izrazito daljnovidni. Njihov vid je
Page 109 and 110:
• Slika zelo oddaljenih predmetov
Page 111 and 112:
ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
Page 113 and 114:
Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
Page 115 and 116:
ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
Page 117 and 118:
ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
Page 119 and 120:
ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
Page 121 and 122:
Ogljikov dioksid je eden od toplogr
Page 123 and 124:
Naslov: KisikŽivali in rastline ga
Page 125 and 126:
OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
Page 127 and 128:
Naše temeljne ugotovitve so nasled
Page 129 and 130:
Za zelo radovedne• Skozi pretočn
Page 131 and 132:
3. Kako lahko iz trde vode narediš
Page 133 and 134:
Učenci zapišejo podatke v pregled
Page 135 and 136:
z dvema svetiloma svetimo tako, da
Page 137 and 138:
Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
Page 139 and 140:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
Page 141 and 142:
Page 143 and 144:
Page 145 and 146:
• Mikroskopsko majhne živali so
Page 147 and 148:
• Školjke imajo nogo, dvodelno l
Page 149 and 150:
Odgovor na vprašanjePreveri svoje
Page 151 and 152:
Page 153 and 154:
Prepričana sem, da ti bo tvoj last
Page 155 and 156:
V tem obdobju jih hranimo s prekuha
Page 157 and 158:
• Orientirajo se po zvezdah in oz
Page 159 and 160:
Strokovna literatura• D. M. Cochr
Page 161 and 162:
ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
Page 163 and 164:
2. Zakaj je voda tako pomembna za
Page 165 and 166:
• Kaj lahko sami naredimo za manj
Page 167 and 168:
Vedenje živali je odvisno tudi dog
Page 169 and 170:
PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
Page 171 and 172:
Iz zapisanega lahko povzamem, da je
Page 173 and 174:
4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
Page 175 and 176:
Naslednja naloga je zgled za zaznav
Page 177 and 178:
V listnatih gozdovih je več podras
Page 179 and 180:
mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
Page 181 and 182:
PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
Page 183 and 184:
hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
Page 185 and 186:
str. 23: V delovnem zvezku si oglej
Page 187 and 188:
Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere
show all

Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja