ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

vizantiskata vlast vo Verija, Ser, Voden, kako i vo Skopje (1004 g.).
Klu~niot faktor za uspehot na Vizantija pri prezemaweto na makedonskite
gradovi proizlegol od obezbeduvaweto na poddr{kata na
politi~kata i voenata elita, preku ponudata na bogati vizantiski tituli
koi nosele presti`. Me|u niv bil i Roman, sinot na bugarskiot
car Petar koj, kako upravnik, im go predal Skopje na Vizantijcite.
Istovetnata vizantiska diplomatska strategija rezultirala i so uspeh
pri transferiraweto na lojalnosta od vode~kite lu|e na Dra~
(1005 g.). Na toj na~in Vizantija obezbedila strategiska kontrola na
po{irokiot region od Dra~ do Tesalonika, istovremeno zaobikoluvaj}i
ja makedonskata dr`ava od sever i od istok. So toa Vasilij II ja
postignal prioritetnata cel na pohodot, koj ne bil naso~en kon
direktna presmetka so Samuil i kon likvidirawe na makedonskata
dr`ava.
Iako Jovan Skilica govori za kontinuirani godi{ni voeni kampawi
na Vasilij II protiv Samuil od 1005 g., vo narednite deset godini
ne e registriran nikakov voen sudir pome|u Vizantija i Makedonija.
Vakvata sostojba implicira deka Samuil i Vasilij II, vsu{nost, se
zadovolile so postojniot status quo, {to ne go isklu~uva i mo`noto
sklu~uvawe na desetgodi{en miroven dogovor, so koj Vizantija indirektno
ja priznala nezavisnosta na makedonskata dr`ava. Od aspekt na
Samuil toa zna~elo za~uvuvawe na jadroto na makedonskata dr`ava,
{to bilo negova prioritetna agenda i gi odrazuvalo interesite na
elitata i na mnozinskoto makedonsko naselenie. Prenesuvaweto na
sedi{teto na prestolninata od Prespa vo Ohrid, {to usledilo vo
po~etokot na XI vek, me|u drugoto bilo inspirirano od tendencijata
na Samuil da vospostavi poefikasna uprava preku direktno
povrzuvawe so tradiciite od Klimentovata dejnost.
Desetgodi{niot miren period Samuil go iskoristil za utvrduvawe
na granicite na makedonskata dr`ava. Svedo{tvoto na Skilica
ne isklu~uva i povremeni sudiri, no nivniot karakter nemal kapacitet
za naru{uvawe na verojatniot dogovor. Verojatno, anticipiraj}i
gi potencijalnite napadi na Vizantija po istekot na dogovorot,
Samuil silno gi utvrdil pograni~nite oblasti, osobeno strategiskite
tesnini koi vodele vo Makedonija. Letoto 1014 g., koga imperatorot
Vasilij II pretendiral da navleze vo Makedonija, bil iznenaden koga
nai{ol na postavenata pregrada kaj tesninata pome|u planinite Belasica
i Ogra`den. Strategiskata taktika na koja se re{il Vasilij II, so
zaobikoluvawe na Belasica i napad od zadnina, go obezbedila razbiva-
106