ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

zemja. Tokmu taka kako {to toa go pravela Gr~kata crkva so svoite
silogosi, a potoa i Srpskata.
Do pojavata na organiziranite propagandi vo po~etokot na vtorata
polovina na devetnaesettiot vek, vo Makedonija se zabele`uvaat
streme`i i obidi za razvitok na prosvetata i kulturata me|u hristijanskoto
naselenie, koe vo golemo mnozinstvo bilo makedonsko. Prvite
otvoreni u~ili{ta bile gr~ki. Tie vo prvite decenii od XIX vek se
u{te se razvivale stihijno i imale slabo izgraden kadar. Vo Bitola,
na primer, vo 1809 i vo 1818 godina se spomenuvaat samo po edno gr~ko
u~ili{te so po eden u~itel, mo{ne malku lu|e me|u Makedoncite i
Vlasite (Grci nemalo) znaele gr~ki jazik i pismo. Po osloboduvaweto
na Grcija se gradela politika za ekspanzija i {irewe na gr~koto
vlijanie nadvor od granicite na Gr~koto Kralstvo. Pokraj Patrijar{ijata,
sega vo gr~kata propagandna akcija se vklu~ila i novosozdadenata
gr~ka dr`ava so svojot materijalen, politi~ki i moralen
kapital. Od „tu|ojazi~noto“ pravoslavno naselenie (pravoslavni Makedonci,
Vlasi, Albanci) so site sredstva trebalo da se sozdavaat
Grci. Nasprema celokupnoto naselenie na Makedonija gr~koto odvaj
iznesuvalo 8–10%.
Do sredinata na devetnaesettiot vek, najrasprostraneti i re~isi
edinstveni centri na makedonskata pismenost bile kelijnite u~ili{ta.
No, religioznoto obrazovanie {to go davale ovie u~ili{ta ne
odgovaralo na novoto vreme. Novite potrebi ja predizvikale pojavata
na novite, t.n. svetovni u~ili{ta. Nekoi makedonski gradovi za funkcioniraweto
na novite u~ili{ta zapo~nale da anga`iraat u~iteli od
Srbija i od Bugarija, no i doma{ni, koi svoeto obrazovanie go steknale
nadvor, osobeno vo Rusija. Prvite svetovni u~ili{ta bile otvoreni
vo Veles, vo Skopje, vo Prilep i vo [tip.
Stranskite u~iteli vo nastavata upotrebuvale svoi u~ebnici –
srpski, odnosno bugarski. Me|utoa, brzo se pojavile i u~ebnici na makedonski
jazik, od makedonski avtori. Najpoznati makedonski u~ebnikari
bile: Partenij Zografski, Kuzman [apkarev, Dimitar Miladinov,
\or|i Pulevski i dr. Pojavata na makedonskite u~ebnici bila
presretnata so silen otpor od strana na bugarskata propaganda, ~ii
rakovodni centri bile Carigradskoto ~itali{te i Makedonsko-bugarskata
dru`ina vo Carigrad. So cel da gi istisnat makedonskite
u~ebnici od upotreba, nositelite na bugarskata propaganda svoite
u~ebnici ~estopati gi delele besplatno. No, i pokraj toa, makedonski-
170