ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

ezbednosniot sistem na Balkanot. Toa se manifestiralo i niz ofanzivnata
vizantiska voena strategija, koja po~nala da se realizira od
tretata decenija na VI vek, a bila fokusirana kon utvrduvaweto na
odbranata na dunavskata granica. Integralen del na Justinijanovata
koncepcija bilo i izdignuvaweto na statusot na negovoto rodno mesto
Taurisium (Taor), locirano vo okolinata na Skopje. Vo negova neposredna
blizina Justinijan podignal „veli~estven grad“, koj vo 535 g.
bil promoviran vo arhiepiskopija, imenuvana Justinijana Prima.
Dalekuse`nite planovi na Justinijan bile fokusirani kon pretvoraweto
na Justinijana Prima vo politi~ki i crkoven centar na Balkanot,
kako protivte`a na rimskoto vlijanie preku Vikarijatot vo
Tesalonika. Justinijan mu doveril {iroki ovlastuvawa na arhiepiskopot
na Justinijana Prima, takvi {to ja nadminuvale crkovnata
kompetencija i ja zasegnuvale civilnata i voenata sfera. Ovaa administrativno-crkovna
inovacija, nesomneno, bila komplementarna so
Justinijanovite planovi za preureduvawe na prefekturata Ilirik,
preku transferot na nejzinoto sedi{te od Tesalonika vo Justinijana
Prima. Toa koincidiralo i so novata administrativna reorganizacija,
sprovedena vo periodot 535–545 g., so koja provinciite Makedonija
Prima i Makedonija Sekunda bile obedineti vo edinstvena provincija
Makedonija. Me|utoa, Justinijanovata namera za prefrlawe
na prefektorijalnoto sedi{te od Tesalonika vo Justinijana Prima
ostanala bez prakti~na realizacija. Justinijan bil prinuden da ja
priznae dominacijata na Rimskata crkva vo Justinijana Prima (545 g.),
no sepak prodol`il da ja tretira Arhiepiskopijata soglasno so strategiskata
vizija za religiska reunifikacija i za poefikasno upravuvawe
so balkanskiot region.
Justinijanovite intencii korespondirale so prvite samostojni
napadi na Slovenite vo 40-tite godini od VI vek, koga tie za prvpat se
nalo`ile kako poseriozna opasnost za Vizantija. Naskoro sledel i
prviot poorganiziran pohod na Slovenite (550 g.), so direktna cel za
osvojuvawe na gradot Tesalonika. Me|utoa, pojavata na krupna vizantiska
vojska, predvodena od proslaveniot komandant German, vlijaela
vrz prenaso~uvaweto na pohodot na Slovenite kon Dalmacija. Zimata
550/551 g. Slovenite ja pominale vo Dalmacija, „kako na svoja zemja“,
{to pretstavuva prviot izvorno evidentiran slu~aj na prezimuvawe
na Slovenite na vizantiska teritorija. Sepak, toa ne ja implicira
tendencijata za permanentno naseluvawe na Slovenite. Na toa vlijaelo
i kompletiraweto na noviot bezbednosen sistem na Balkanot, vo
81