ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

Poop{irni istoriski zapisi ima za makedonskiot car Aminta I
i negoviot sin Aleksandar I. Vo ova vreme zapo~nuva voeniot pohod na
persiskata vojska na Balkanot (513 g. pr. n.e.) i nejzinoto dvi`ewe
preku Makedonija kon Helada. Aminta I (540–498) vo po~etok vladee so
Pierija, Botiaja i Eordaja, no vlasta ja pro{iruva vo oblasta pokraj
deltata na Aksij i zapadna Migdonija – oblasta Anatemunt, s¢ do
severnata granica na dr`avata – planinata Disor. Aminta vospostavuva
dobri politi~ki i trgovski vrski so Pizistratite od Atina. Po
pohodot na Darej protiv Skitija, Makedonija e prinudena da ja priznae
persiskata vlast.
Sledniot vladetel e Aleksandar I (498–454), vo helenisti~ko
vreme nare~en Filhelen (qubitel na Helenite), postar sin na Aminta
I. Vladee vo Dolna Makedonija, od Olimp pa s¢ do rekata Strimon
(Struma), kako i vo del od Gorna Makedonija (Linkestida, Orestida,
Elimeja).
Vo prvite godini od vladeeweto na Aleksandar I teritorijata na
Makedonija e pod kontrola na ogromna vojska na persiskiot car
Kserks vo koja vleguvaat vojski od site osvoeni etnosi na Balkanot; i
makedonskata vojska u~estvuva vo Gr~ko-persiskata vojna na strana na
Persijcite. Spored Herodot, Aleksandar ispra}a glasnici do helenskata
vojska, smestena vo Tempe (480 g. pr. n.e.), premin od Dolna Makedonija
kon Tesalija, za da gi predupredi Helenite na opasnosta i goleminata
na persiskata vojska; istovremeno, Aleksandar e ispraten od
Kserksoviot vojskovoditel Mardonij vo Atina za da im pora~a na atiwanite
da vlezat vo sojuz so Persija; a pred bitkata kaj Plataja,
„Aleksandar Makedonecot“ tajno izleguva od logorot na persiskata
vojska za da im go prenese na atiwanite planot na Mardonij.
Se ~ini deka site ovie epizodi od Gr~ko-persiskata vojna Herodot
gi raska`uva za da gi opravda naklonosta i prijatelskite odnosi
na Atina kon makedonskiot car, koj e proglasen za proksen i everget
(dobro~initel i prijatel) na Atina, a po Gr~ko-persiskata vojna mu e
postavena zlatna statua vo Delfi. Najverojatno naklonosta se dol`i
i na postojanite trgovski vrski pome|u ovie dve dr`avi, posebno na
isporakata na drven materijal od Makedonija, neophoden za atinskata
flota.
Od druga strana, povtorno spored Herodot, Aleksandar saka da
se natprevaruva na Olimpiskite igri na Helenite, no Helenite ne mu
dopu{taat, za{to „natprevarot ne e za barbari, tuku za Heleni“;
poradi ova Aleksandar e prinuden da go doka`uva svoeto helensko
17